Krvi se ne da kupiti v trgovini, v Sloveniji pa je zberemo za dve cisterni
"Skoraj 100 tisoč zbranih litrov zadostuje potrebam slovenskega zdravstva po krvnih komponentah. Ni potrebe po uvažanju krvi, ki pa je prav tako ne izvažamo, čeprav mnogi tako mislijo," zatrjuje Polonca Mali, specialistka transfuzijske medicine.
MMC na krvodajalski akciji Častim pol litra
Objavljeno: 9. oktober 2019 ob 06:23
Ljubljana - MMC RTV SLO

Zaloge krvi se ne smejo kopičiti, saj ima tudi kri rok trajanja. Foto: BoBo

S skrbnim uravnavanjem zalog in medsebojno usklajenostjo skrbijo za samozadostnost: "Trenutno stanje je zadovoljivo, vendar so znižane zaloge A in O krvnih skupin, zlasti RhD negativnih, zato so ti krvodajalci še toliko bolj vedno in prisrčno vabljeni kot drugi," je za MMC pojasnila strokovna direktorica Zavoda za transfuzijsko medicino (ZTM).

Polonca Mali. Foto: BoBo

Tudi kri ima rok trajanja
Zaloge se prav tako ne smejo kopičiti, saj ima tudi kri rok trajanja. Krvi je v shrambi lahko preveč, če začnejo odpadati načrtovane operacije, zapirajo operacijske programe, nastopi kriza z anesteziologi. Vsak lahko zaloge krvi preko epruvetk, ki se polnijo in praznijo, sprotno spremlja tudi na spletni strani zavoda.

Kri vsebuje tekoči del krvi (plazmo) in celice (rdeče in bele krvničke, trombociti). Bolnik dobi tisto komponento krvi, ki jo potrebuje. Foto: BoBo

Izkušnje kažejo, da do upada prihoda krvodajalcev najpogosteje prihaja v času praznikov in počitnic, predvsem poleti. "Če je treba, takrat okrepimo svoje dejavnosti in tistim, ki so zbrani v naši krvodajalski bazi, pišemo ali jih pokličemo," pravijo na ZTM-ju.

Samo človek lahko pomaga človeku
V Sloveniji imamo tradicijo t. i. družinskega krvodajalstva. "Če je nekdo v naši družini bil krvodajalec, se ta lepa tradicija solidarnostne pomoči prenaša na rodove naprej," pove naša sogovornica, ki poudarja tudi pomen dela z mladimi že od vrtca naprej.

"Krvi se ne da kupiti v trgovini, še vedno niso na voljo umetna kri ali pa zdravila, ki bi opravljala funkcijo krvi. Samo človek lahko s svojimi celicami pomaga drugim," pravi.

Matevž Burja med čakanjem na vrsto. Foto: BoBo

"Zakaj darujem? Ker lahko!"
In res. V okviru študentske krvodajalske akcije, ki te dni poteka na zavodu, povprašamo tudi tiste, ki so prišli.

21-letni Matevž Burja se je za darovanje krvi odločil že pri 18 letih, danes je prišel že tretjič: "Nikoli ne veš, kdaj bo prišlo prav. Nekomu lahko omogočiš zdravljenje," pojasnjuje svojo odločitev.

"Ker sem zdrav in ker lahko, zakaj ne bi, " je glede tega, zakaj se je odločil za darovanje, jasen 24-letni Matjaž Jerala, študent ljubljanske pedagoške fakultete. "Ko prideš sem, so vsi zelo prijazni, se poskušajo s tabo toliko pogovarjati, da te zamotijo in lahko odmisliš vse skupaj. Ko sem prvič videl iglo, sem ugotovil, da je večja in sam vbod te nekoliko bolj boli, ampak načeloma ni nobene sile."

Tokrat je kri daroval tretjič, z Zavoda za transfuzijsko medicino pa se je takoj odpravil na kosilo, nato pa domov počivat: "Ne bom ponovil napake od prejšnjikrat, ko sem mislil, da to nič takega in sem pohajkoval naokoli in nisem pazil nase, naslednji dan pa sem obakrat zbolel."

Matjaž Jerala med pripravami na odvzem. Foto: BoBo

"Sem se pozanimala, ampak sem ugotovila, da nimam dovolj kilogramov in da nisem dovolj velika, bi pa sicer dala kri z veseljem, če bi to smela," pa potoži njegova sošolka Kelli.

Klub tistih, ki so darovali že 100-krat
Tam je tudi Katja Koželj Harej
z Rdečega križa: "Tukaj smo, da spodbudimo študente tudi k prostovoljskemu delu na področju krvodajalstva in promovirajo krvodajalstvo med mladimi, predvsem na srednjih šolah in tako motivirajo srednješolce, da se prvič odločijo za krvodajalstvo," pojasni, da kri namreč lahko darujejo že dijaki 4. letnikov, saj je pogoj polnoletnost.

Vedno pa delujemo v parih, s Klubom 100 kapljic, doda in pokaže na starejšega prostovoljca, ki stoji ob njej. Kri je do zdaj v življenju daroval že 109-krat! Najbolj ga je pretreslo, ko so ga poklicali, da pomoč potrebuje triletna deklica, ima pa tudi svojo osebno izkušnjo, saj je morala kri takoj po rojstvu dobiti tudi njegova vnukinja.

109-kratni darovalec krvi. Foto: BoBo

Najbolje piči Zdravko
Diplomirani zdravstvenik in vodja odseka za plazmafereze Zdravko Kvržić nam pojasni, kako se potrudijo zaposleni, ki kri jemljejo. "Tiste, ki je strah, je najbolj strah postopka odvzema, saj je to zanje nekaj novega. Vendar si vzamemo čas za vsakega posebej, jim vse podrobno razložimo in jih pomirimo."

Zdravko, ki piči najbolje. Foto: BoBo

Postopek odvzema traja od pet do deset minut, odvisno od vene, pretoka, sproščenosti krvodajalca. Nekateri pridejo tolikokrat, da so se z osebjem razvili že pristni odnosi. Kvržiću sta tako dva redna krvodajalca podarila majico z napisom Najbolje piči Zdravko, ki jo tudi sama oblečeta vsakič, ko prideta darovat kri.

Najbolj dragocena je 0 RhD-
Kri vsebuje tekoči del krvi (plazmo) in celice (rdeče in bele krvničke, trombociti). Bolnik dobi tisto komponento krvi, ki jo potrebuje. Za načrtovane operativne postopke je to pripravljeno vnaprej, posamezne komponente pa dajejo na podlagi krvne skupine prejemnika.

"Izredna urgenca pa pomeni, da ni časa določiti krvno skupino, čeprav ta postopek traja le nekaj minut. Če je poškodovanec življenjsko ogrožen, pa mu je včasih treba dati kri nemudoma. To je največkrat 0 RhD negativna, gre za t. i. 'univerzalne' eritrocite. Ko je njegova krvna skupina določena, pa nadaljujemo s tisto, ki jo ima," pojasnjuje Malijeva.

Foto: BoBo

Darovalci z 0 RhD- so v populaciji krvodajalcev od stotih ljudi samo štirje: "Če bi s to krvjo ravnali kar tako po dolgem in počez in bi jo vsak dobil, bi je hitro zmanjkalo. Še več – hudo bi obremenjevali te krvodajalce, ker bi jih morali preprosto večkrat poklicati na odvzem," se na zavodu zahvaljujejo vsem krvodajalcem, še posebej tistim, ki se odzivajo na vabila za odvzem.

Foto: BoBo

Tudi kri ima svojo ceno
Darovanje krvi je brezplačno, ni pa zastonj predelava krvi, priprava krvnih komponent. "Laboratorijske preiskave potekajo, potem ko je krvodajalec že zdavnaj doma. Izvajamo testiranje na prisotnost hepatitisa B in C, virusa HIV, sifilisa, testiranje krvne skupine, imunološke preiskave, da zagotovimo varno kri za prejemnika. To je tisto, kar stane,"razloži naša sogovornica.

Zdravstvena zavarovalnica plačuje bolnišnicam za storitev, bolnišnice pa nam za krvne komponente. "Čeprav se sliši kot blago trgovanja, je kri posebna kategorija, ki ni predmet trgovanja," je ostra.

Krvodajalstva ne gre mešati z darovanjem krvne plazme za plačilo, ki se je v Sloveniji razmahnilo predvsem v obmejnih območjih. "Plazmo v Avstriji zbirajo zasebna farmacevtska podjetja, ki nato iz nje izdelajo posebna zdravila, ki pa so potem tržno blago - npr. imunoglobulini za podporo imunskim sistemom, albumini za podporo cirkulaciji."

Foto: BoBo

Imate herpes? Ne bo šlo.
Za darovanje krvi se v Sloveniji vsako leto prijavi približno 100 tisoč ljudi, v povprečju pa jih 13 odstotkov odklonijo zaradi zdravstvenih razlogov, ker so potovali v določene kraje ali pa ne ustrezajo merilom za izbor krvodajalca, ki se zaostrujejo tudi zaradi epidemioloških razmer v svetu.

Poleg bolj očitnih nevarnosti – potovanje v tropske kraje, medicinski posegi, cepljenje, tetoviranje, nosečnost ... – krvodajalce včasih presenetijo tudi zavrnitve zaradi na videz popolnoma vsakdanjih stvari. Denimo pojav herpesa na ustnicah ali pa obisk zobozdravnika.

"Ena zalivka ni težava, je pa problematično čiščenje zobnega kamna, saj dlesen zakrvavi. Ali pa puljenje zoba, ker je to odprta rana in lahko pride do vstopa bakterij. Moramo ščititi tudi prejemnika krvi," poudarja.

Pravi, da se pogosto nanje že vnaprej s tovrstnimi vprašanji obračajo tudi krvodajalci sami, ki jih na primer zanima, koliko časa mora preteči od jemanja antibiotikov do darovanja. "Vedno nam lahko pišete ali nas pokličete s temi vprašanji," zagotavljajo. Letno dobijo tudi 2000 tovrstnih vprašanj.

Homoseksualci (za zdaj) ne smejo darovati
Na seznamu tistih, ki krvi ne smejo darovati, so tudi moški, ki so imeli spolne odnose z moškimi.

"V Sloveniji je to skupina, med katero je prisoten virus HIV in zaradi možnosti prenosa s krvjo je to ena od skupin s tveganjem za prenos okužbe. Trenutno darovanje še vedno ni mogoče, se pa pripravljajo spremembe tudi na tem področju. Da ne bo več t. i. dosmrtnega odklona, ampak bo zmožnost darovanja krvi ocenjena na podlagi tveganja," na zavodu pojasnjujejo, da v prihodnje ne bodo več sledili določeni skupini, ampak tveganemu spolnemu vedenju na splošno.

Zakon o delovnih razmerjih omogoča darovalcem, da na dan darovanja krvi uveljavljajo opravičeno odsotnost z dela v okviru nadomestila prek zdravstvene zavarovalnice. Enako velja tudi za tiste, ki jih zavrnejo, "saj so prišli z namenom, da darujejo". Mora pa biti odhod na krvodajalsko akcijo usklajen z delodajalcem, poudarjajo na zavodu.

Foto: BoBo

Lažje je, če nisi sam
Študije kažejo, da če posameznik prvič ne pride na organizirano krvodajalsko akcijo z neko skupino ali pa ga nekdo ne "pripelje za roko", sam najprej od dve do tri leta premleva, ali bi se odločil za to.

"Odvrača strah pred neznanim, iglami, bolečino. Zato je tako pomembna ta družinska tradicija, ki jo omenjamo, in vse te skupine, saj se lažje odločiš, da prideš še skupaj z nekom. Z večjo informiranostjo pa se strah zmanjšuje."

Potem pa, kot zaključuje Malijeva, sledi "ta neverjetna vznemirjenost končanega darovanja", ko si premagal sam sebe in se zaveš, da si s tem nekomu pomagal.

Tina Hacler
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Ta novica trenutno še nima komentarjev.