S sprejetjem zakona se mudi. Foto: Pixabay
S sprejetjem zakona se mudi. Foto: Pixabay

Zakon je bil sicer sprejet v času prejšnje vlade konec leta 2021, a njegovo izvajanje je bilo preloženo z referendumom, tudi zaradi nedorečenega financiranja. Prav to je najtrši oreh za vse vlade, tudi aktualno.

Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič je pred časom dejal: "Proračunska sredstva za začetek izvajanja zakona bodo zagotovljena."

Predvidoma do začetka leta 2026 naj bi to bilo približno 770 milijonov evrov. Toda financiranje dolgotrajne oskrbe je treba urediti sistemsko, dolgoročno. Tako kot imamo obvezno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, tudi oskrba ne more biti zastonj. Omladič je dejal: "V sisteme socialne varnosti in socialnega zavarovanja vsak prispeva v skladu s svojimi zmožnostmi."

Tako naj bi plačevali prispevek – in to je novo: odstotek od dohodka naj bi prispevali zaposleni, odstotek upokojenci in prav tako odstotek delodajalci. Glede na do zdaj izražena nasprotovanja, zlasti delodajalcev, bo takšen predlog težko uskladiti.

Dejstvo pa je, da imamo v Sloveniji prenizke namenske javne izdatke glede na povprečje Evropske unije, ki je 1,3 odstotka BDP-ja, v Sloveniji dosegamo le 0,9 odstotka.

Pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta bo predlog usklajevala v ponedeljek. Časovnica pa bo napeta, saj mora biti zakon pravočasno vložen v državni zbor, da bo začel veljati 1. januarja.