Opoldanska spletna slovesnost ob začetku Jurčičevega leta je potekala pod okriljem Občine Ivančna Gorica. Tamkajšnji župan Dušan Strnad in državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc sta poudarila, da je bil Jurčič pomemben nekoč in je še danes.

Strnad je opomnil, da se letos ne spominjamo le 140-letnice Jurčičeve smrti, temveč mineva tudi 160 let, odkar je napisal svojo prvo povest Pripovedko o beli kači. Z njo je začel svojo pisateljsko pot, ki se je strmo vzpenjala in ga uvrstila med najvidnejše slovenske književnike.

Josip Jurčič (4. marec 1844–3. maj 1881). Foto: Wikipedia
Josip Jurčič (4. marec 1844–3. maj 1881). Foto: Wikipedia

Župan Ivančne Gorice je opozoril tudi na Jurčičevo poklicno pot, saj se je udejstvoval tudi kot novinar in urednik. Leta 1871 je postal urednik Slovenskega naroda, kar vsako leto 29. maja počastijo z občinskim praznikom. Jurčič je s svojim delom zapustil bogato dediščino zapisanih modrosti in vrednot, ki so vplivale tudi na to, da smo Slovenci kot narod obstali in si izborili lastno državo, je prepričan Strnad.

Letos brez tradicionalnega pohoda
V Ivančni Gorici, kjer so tesno povezani z Jurčičevo zapuščino, vsako leto v marcu pripravljajo tudi tradicionalni pohod, vendar je letošnji, ki bi bil 28. po vrsti, zaradi epidemije odpovedan. Kljub temu pa je župan povabil posameznike in družine, da se na pot odpravijo posamično.

Ignacija Fridl Jarc pa je poudarila, da je več razlogov za navdušenje nad Jurčičem, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih osebnosti druge polovice 19. stoletja. S prvim slovenskim romanom Deseti brat in tudi drugimi deli je začrtal pot slovenski literaturi, obenem pa se je zavedal, da le literarno ustvarjanje ne bo dovolj za ohranjanje jezika in narodnosti.

Josip Jurčič: Deseti brat

Iz teh razlogov se je posvečal tudi novinarskemu delu in bil urednik časopisa Slovenski narod, ki je deloval pod geslom Vse za narod, svobodo in napredek. Morda danes odmaknjene besede so po prepričanju državne sekretarke še vedno zelo aktualne. Po njenem je v globalnem svetu težko ohraniti lastno identiteto naroda. V sodobni družbi, v kateri smo bolj vajeni jemati kot dajati, pa sta po mnenju Ignacije Fridl Jarc pod vprašajem tudi svoboda in napredek.

Jurčiča so včasih nekateri res imeli radi, danes pa ga imamo še rajši

Uveljavljanje jasnih stališč kljub cenzuri časnikarskih vsebin
Josip Jurčič se je rodil na Muljavi, po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. Leta 1866 je objavljal roman Deseti brat, ki velja za prvi izvirni slovenski roman. Pri 23 letih je zaradi pomanjkanja denarja opustil študij, leta 1868 pa je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin, ki velja za njegovo najpopolnejše prozno delo.

Jurčič je obveljal za prvega velikega slovenskega pripovednika. Njegov jezik je ljudski, poln rekel in pregovorov, na njegovo pisanje pa je vplival tudi čas, v katerem je živel – doba ustavnih bojev, ko je slovenski narod v boju za demokratične pravice dosegel prve uspehe. Pri časnikarskem delu je kljub cenzuri uveljavljal jasna stališča na podlagi mladoslovenskih nazorov in programa Zedinjena Slovenija. Jeseni leta 1879 je zbolel za vnetjem rebrne mrene. Umrl je za tuberkulozo 3. maja 1881 v Ljubljani, pokopali so ga na tamkajšnjem Navju.

Predlog za razglasitev spominskega leta je ministrstvu za kulturo podala Občina Ivančna Gorica. Zvrstilo se bo več dogodkov po vsej Sloveniji, med drugim je napovedan tudi simpozij, ki ga pripravljata Cankarjev dom in Filozofska fakulteta v Ljubljani.


O današnjem pomenu Jurčičevega dela se je voditeljica Nina Jerman v oddaji Panoptikum pogovarjala z Jankom Kosom, Tonetom Smolejem, Urško Perenič in Barbaro Rigler.

Josip Jurčič danes