Notre-Dame lahko počaka: obnova ustavljena zaradi novega koronavirusa
Nemara je že res, da je pariško katedralo Notre-Dame nekdaj pred propadom obvarovala Napoleonova želja, da bi bil v njej kronan za francoskega cesarja, vendar pa se je njena obnova po lanskem požaru zdaj ustavila zaradi epidemije koronavirusa.
Pariška katedrala je eden najdragocenejših spomenikov evropskega stavbarstva
Objavljeno: 17. marec 2020 ob 16:59
Pariz - MMC RTV SLO, STA

Uničujoč požar je v pariški stolnici Notre-Dame izbruhnil 15. aprila lani. Konec junija je nato pariško tožilstvo sporočilo, da sta bila najverjetnejša vzroka za požar slabo ugasnjena cigareta ali napaka na električnem omrežju. Foto: Reuters

Francoske oblasti so že v ponedeljek ustavile obnovo pariške katedrale Notre-Dame, ki je bila lani aprila poškodovana v uničujočem požaru, piše francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem, ko v številnih državah stopajo v veljavo še ostrejši ukrepi v boju proti koronavirusu, je Francija danes uvedla karanteno.

Delavci so zdaj odstranjevali staljene kovinske odre okoli stolpiča, ki se je zrušil v požaru. A kot so pojasnile oblasti, so bili ukrepi za dekontaminacijo zaradi velikih količin stopljenega svinca nezdružljivi z ukrepi ob širjenju novega koronavirusa, še piše AFP.

Notranjost katedrale z rozetami. Foto: Reuters

Najstarejša rozeta izvira iz 13. stoletja
Tine Germ z oddelka za umetnostno zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete izpostavlja kot posebno dragocenost katedrale njena slikana okna, čeprav so se od originalnih gotskih vitrajev ohranile le tri monumentalne rozete.

Skoraj vse drugo je bilo v stoletni zgodovini uničeno. Najstarejša je rozeta na zahodnem pročelju, ustvarjena med letoma 1220 in 1225, ki ima v sredini upodobljeno Marijo z detetom, okrog nje se v krogih zvrsti 12 prerokov, zodiakalna znamenja, upodobitve mesecev ter kreposti in pregreh.

Prvotna notranja oprema že dolgo le še spomin
Izvorna notranja oprema katedrale v gotskem slogu je bila skoraj v celoti izgubljena, saj so v času francoske revolucije cerkev izropali, razbijali kipe in okna ter uničevali notranjo opremo. Katedralo so razglasili za Tempelj razuma, pozneje pa so jo uporabljali tudi za trgovanje in skladiščenje.

Pred propadom jo je rešila Napoleonova želja, da bi bil v njej kronan za francoskega cesarja, zaradi česar so leta 1804 hitro popravili najhujšo škodo in jo polepšali, da bi bila vredna svečanega dogodka.

Navdih kje drugje kot v Notredamskem zvonarju
Nova pobuda za prenovo stolnice se je rodila kot posledica priljubljenega zgodovinskega romana Notredamski zvonar Victorja Hugoja iz leta 1831. Sredi 19. stoletja sta arhitekta Jean-Baptiste Lassus in Eugene Viollet-le-Duc začela temeljito prenovo propadajočega spomenika.

Po uničujočem požaru je francoski predsednik Emmanuel Macron izrazil željo, da bi katedralo obnovili v petih letih, lanskega oktobra pa je francoski minister za kulturo Franck Riester sporočil, da je za obnovo katedrale zbrana ali obljubljena skoraj milijarda evrov.

Pariško katedralo Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint Denisu, kjer so grobovi francoskih kraljev, v osnovi je bila dokončana v drugi polovici 13. stoletja. Foto: EPA

P. G.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj