Posnetek goreče pariške katedrale Notre-Dame, ki leži na otočku sredi Sene. Vir: Reuters

Posnetki na družbenih omrežjih so kazali visoke plamene in gost dim, ki se je valil iz ostrešja te gotske katedrale, stare 850 let. 93 metrov visok zvonik in streha sta se pozneje zrušila. Pretekli teden so z zvonika zaradi restavriranja odstranili 16 bronastih kipov in jih tako rešili.

Konstrukcija Notre-Dame je v celoti rešena
Gasilci so bili o požaru obveščeni v ponedeljek okrog 18.50. "Lahko rečemo, da je konstrukcija Notre-Dame v celoti rešena," je dejal poveljnik gasilcev, general Jean-Claude Gallet. Gasilci se po poročanju Reutersa zdaj trudijo rešiti čim več umetniških del. "Ogenj je zdaj šibkejši. Oba stolpa katedrale sta varna. Trudimo se rešiti čim več umetniških del," pa je po poročanju CNN-a dejal namestnik francoskega notranjega ministra Laurent Nunez. Pri gašenju je bil huje ranjen en gasilec. Kot je sporočila francoska civilna zaščita, cerkve ne morejo gasiti s pomočjo letala, saj bi tvegali, da se poruši celotna zgradba. Gasilci so sicer za oceno razmer uporabili brezpilotne letalnike, v notranjost cerkve pa so poslali tudi posebnega robota.

Pariško katedralo Notre-Dame zajel hud požar

Tihota, jok in marseljeza med opazovalci
Pariško tožilstvo je že začelo preiskavo vzrokov požara, v katerem na srečo ni bilo smrtnih žrtev. Na stotine ljudi je požar opazovalo z bližnjih mostov. Nekateri molče, drugi so jokali, tretji so peli francosko himno marseljezo.

Ljudje so zgroženo in z žalostjo opazovali večurno bojevanje s požarom. Foto: EPA
Katedrala Notre-Dame v plamenih. Eno največjih znamenitosti v Evropi (in na svetu) vsako leto obišče okoli 13 milijonov turistov. Od leta 1991 je del svetovne kulturne dediščine pod zaščito Unesca. Foto: Reuters

Lani je Katoliška cerkev v Franciji pozvala k doniranju za obnovitev katedrale, saj so se v zidovih pojavile razpoke, zato se je pojavila bojazen, da je celotna konstrukcija nestabilna.

Govorec katedrale Finot: Nič ne bo ostalo
Uradni govorec katedrale Andre Finot je dejal, da gori "vsa zgradba; nič ne bo ostalo". "Škoda bo velika. Ne samo zvonik, ampak tudi vsa srednjeveška lesena konstrukcija strehe gori. Proces obnove je bil zamišljen, da bi trajal 20 let in stal približno 100 milijonov evrov, tako da govorimo o obnovi velikega obsega," pa je dejal umetnostni zgodovinar Jean-Louis Cohen.

Na prizorišče požara sta prišla francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednik vlade Edouard Philippe. Foto: Reuters

Macron napovedal kampanjo za obnovo

Francoski predsednik Emmanuel Macron je preložil govor o ukrepih po nacionalni razpravi, ki jo je sprožil v odgovor na proteste rumenih jopičev, in se odpravil na kraj požara, predtem pa je na Twitterju zapisal: "Katedrala Notre-Dame je v plamenih. V mislih smo pri katoličanih in vseh Francozih. Tako kot vsi rojaki sem žalosten, ko vidim, kako gori del nas."

Srečal se je s policijo in gasilci, nato pa novinarjem zatrdil, da bodo skupaj znova zgradili Notre-Dame. "Notre-Dame je naša zgodovina, literatura, del naše duše, prostor vseh krasnih dogodkov, epicenter naših življenj. Notre-Dame gori in občutim žalost Francozov. A rad bi govoril tudi o upanju. Bodimo ponosni, ker smo zgradili to katedralo pred več kot 800 leti, dograjevali in izboljšali smo jo skozi stoletja. Zato nocoj slovesno oznanjam: znova jo bomo skupaj zgradili." Napovedal je kampanjo zbiranja prostovoljnih prispevkov za to.

Foto: EPA

Odzivi svetovne javnosti

Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila podporo francoskemu narodu in katedralo označila kot "simbol francoske in evropske kulture".

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v izjavi požar v katedrali ocenil kot žalosten prizor. "Pariška katedrala pripada vsemu človeštvu in je navdihnila veliko pisateljev, slikarjev, filozofov in obiskovalcev z vsega sveta," je zapisal Juncker. "Notredamska katedrala v Parizu je katedrala celotne Evrope. Vsi smo danes s Parizom," pa je na Twitterju zapisal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Oglasil se je tudi ameriški predsednik Donald Trump in na Twitterju zapisal, "da je grozljivo gledati katedralo v plamenih. Mogoče bi veljalo razmisliti o gašenju z letali. Potrebno je hitro ukrepanje".

Vatikan: Katedrala simbol krščanstva
Vatikan je katedralo označil za "simbol krščanstva v Franciji in drugje po svetu". Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so v odzivu zapisali še, da molijo za gasilce in vse, ki se trudijo, da bi dramatično situacijo obvladovali. Katoliška cerkev v Sveti deželi prav tako izkazuje solidarnost z vsemi, ki se bojujejo z ognjem, hkrati pa so izrazili tudi upanje, da ogenj ni bil podtaknjen.

Stoletje velikih gotskih katedral in 850 let pariške Notre Dame

Unesco stoji Franciji ob strani
Organizacija ZN-a za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) pa je sporočila, da stoji Franciji ob strani pri rešitvi in obnovi katedrale, te "neprecenljive dediščine".

Zakladnica svetovne gotske arhitekture

Notredamska katedrala sodi med zakladnice svetovne gotske arhitekture. Dolga je 130 metrov, široka 48 metrov in visoka 35 metrov. V sredini 12. stoletja se je pariški škof Maurice de Sully odločil za gradnjo nove bazilike po vzoru tiste iz Saint Denisa, kjer so grobovi francoskih kraljev. Dela so bila dokončana šele leta 1344. Do francoske revolucije se je cerkev imenovala Palais de la Cite. Napoleon jo je leta 1802 vrnil Cerkvi. Njeni prostori so bili priča številnim kronanjem, med drugimi so tam okronali Napoleona Bonaparta. Nazadnje je katedrala utrpela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katoličanom. Obe svetovni vojni pa je prestala večinoma nepoškodovana.

Po katedrali dobil ime Notredamski zvonar Victorja Hugoja
Katedrala Notre-Dame je dala ime tudi eni izmed največjih francoskih literarnih mojstrovin – Notredamskemu zvonarju Victorja Hugoja iz leta 1831. Po objavi se je oblikovalo gibanje za obnovo poškodovane katedrale. Obnove so se lotili v 19. stoletju.

Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
V Odmevih je gostoval arhitekt in restavrator Jernej Hudolin, ki je poudaril, da je notredamska katedrala eden izmed ključnih spomenikov gotike, gradili so jo več kot 250 let. "Glavnina je bila zgrajena v prvih 100 letih, v poznejših letih pa je doživela še kar precej posegov, tudi barokizacija je ni zaobšla. Ključen poseg pa je bil sredi 19. stoletja, znameniti francoski arhitekt Eugène Viollet-le-Duc je močno posegel v katedralo. Od takrat imamo še okoli 30 odstotkov originala, 70 odstotkov pa je bilo dodanega v 19. stoletju. A ohranila je vse značilne prvine, čiste linije, prostranost, vzvišenost konstrukcije."
.
Česa se strokovnjaki v trenutni situaciji najbolj bojijo? "Najbolj se bojimo za ohranitev vitražev - barvnih stekel, ki jih ni mogoče umakniti in so zelo občutljiva na temperaturo. Tukaj bodo zagotovo katastrofalne posledice, spremembe barv, pokanje stekel, lahko celotno uničenje. Prav tako so znamenite orgle v notranjosti, ki so ene najbolj poznanih svetovnih orgel, tudi na teh lahko pride do katastrofalnih poškodb. Kar je na pročeljih – kamnite skulpture, bronaste so umaknili zaradi obnovitvenih del, bo lažje ohraniti, čeprav so temperature visoke in poškodbe lahko nastanejo povsod."
"Tak spomenik ima vrhunsko dokumentacijo, kar nekaj je lahko zasledimo v literaturi in ostalih medijih, dostopnih strokovnjakom. Vitraži so bili izrisana do potankosti, izrisan je bil vsak centimeter, analizirali so, kaj je bilo kdaj dodano. Skratka, na podlagi vse te dokumentacije bodo možne rekonstrukcije, sicer pa dela na takih objektih ves čas potekajo. Obnova torej bo možna, a bo to zagotovo zelo drag in zahteven zalogaj," pravi Jernej Hudolin. Foto: Televizija Slovenija