Manj kot 40 dni po predlaganem zakonu za omejitev grožnje proti oblasti je stalni komite Kitajskega ljudskega kongresa v Pekingu soglasno sprejel novi zakon o varnosti, vendar pa ni ne novega zakona ne same novice še uradno potrdil v javnosti, poroča BBC. V molk je za zdaj zavita tudi voditeljica Hongkonga Carrie Lam, ki ji novi zakon prinaša dodatna pooblastila: "Menim, da ni primerno, da bi komentirala katero koli vprašanje v zvezi z zakonom o nacionalni varnosti," je dejala.

Nekdanja britanska kolonija s 7,5 milijona prebivalci bi morala v skladu z ustavo ta zakon sprejeti sama, a ji zaradi nasprotovanja javnosti to ni uspelo. Zdaj so zakon, ki prepoveduje izdajstvo, odcepitev, upor, prevrat, terorizem ter sodelovanje s tujimi silami, sprejeli v Pekingu.

Posebni odbor bo nadzirala kitajska vlada

Novi zakon o nacionalni varnosti, ki ga je mednarodna skupnost že obsodila, predvideva vzpostavitev posebnega odbora v Hongkongu, na čelu katerega bo Carrie Lam, njegovo delovanje pa bo nadzirala kitajska centralna vlada v Pekingu. Odbor bo zbiral obveščevalne podatke in vodil kazenske postopke proti nacionalni varnosti.

Voditeljica Hongkonga bo sicer lahko imenovala tudi sodnike, ki bodo odločali v primerih ogrožanja nacionalne varnosti. Do zdaj so nove sodnike znotraj neodvisnega pravosodnega sistema imenovali starejši sodniki. Novi varnostni zakon bo razveljavil vse lokalne hongkonške zakone, ki so v nasprotju z njim.

Vodstvo kitajske komunistične partije vztraja, da je zakon nujen za ohranitev politične stabilnosti v Hongkongu, ki so ga lani več mesecev pretresali protesti za večje demokratične svoboščine.

Udarec za avtonomijo Hongkonga

Vendar pa je toe hud udarec za avtonomijo Hongkonga, ki deluje po načelu 'ena država, dva sistema' in tako naj bi veljalo do leta 2047. Vsaj takšen je bil dogovor leta 1997, ko ga je Kitajski vrnilo Združeno kraljestvo, zagotovljena pa mu je bila pravica do zbiranja in svobode govora. Kitajska bo novi zakon ustoličila ravno na dan 23. obletnice vrnitve Pekinga, dan, 1. julij 1997, ki ga navadno zaznamujejo prodemokratični protesti.

"Konec Hongkonga, kot ga je poznal svet"

Vidni aktivist gibanja za demokracijo v Hongkongu Joshua Wong je v odzivu dejal, da pomeni sprejetje zakona "konec Hongkonga, kot ga je doslej poznal svet". "Z obsežnimi pooblastili in pomanjkljivim zakonom se bo mesto spremenilo v policijsko državo," je tvitnil. Ob tem je, tako kot še dva sovoditelja prodemokratične stranke Demosisto, sporočil, da zapuščajo stranko, ki so jo ustanovili. Druga manjša prodemokratična stranka je sporočila, da bo vse dejavnosti preselila v svoje podružnice v Tajvan in Združeno kraljestvo. Ti dve državi sta izrazili pripravljenost pomagati Hongkonžanom, ki jim z novim zakonom grozi politični pregon.

Wong in še dva vodilna člana stranke Demosisto, Agnes Chow in Nathan Law, so umik iz stranke sporočili, ko je časopis South China Morning Post poročal, da bi po novem zakonu za prevratniške in odcepitvene dejavnosti lahko grozil dosmrtni zapor. Trojici so sicer že prepovedali kandidaturo na volitvah na podlagi obtožb, da podpirajo pravico Hongkonga do samoodločbe. Wong je prejšnji teden dejal, da bo "prva tarča" novega zakona. Wong je v javnosti postal znan kot eden vodij Gibanja dežnikov, ki je leta 2014 organiziralo množične proteste za ohranitev demokracije v Hongkongu.

EU bo še razmislil o posledicah za Kitajsko

Kot prva država, ki se je odzvala, je bil Tajvan, ki tudi sam zavrača kitajsko politiko 'ena država, dva sistema' in se upira združitvi s Kitajsko. Vlada je v sporočilu za javnost obsodila "ta korak, ki resno vpliva na svoboščine, človekove pravice in stabilen razvoj hongkonške družbe".

Sprejetje kitajskega zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu obžaluje tudi Evropska unija (EU), ki je zakon ocenila kot resno spodkopavanje visoke stopnje avtonomije Hongkonga ter škodljive posledice za neodvisnost pravosodja in vladavino prava, kot je danes poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je spomnila, da je Unija že opozorila, da bi Kitajska s sprejetjem tega zakona tvegala zelo negativne posledice, tudi glede poslovnega zaupanja, ugleda Kitajske ter javne percepcije v Hongkongu in mednarodno. Von der Leynova pa bo ob posvetovanju z mednarodnimi partnerji skrbno premislila o odzivu, tudi z vidika poziva Evropskega parlamenta k ukrepanju proti Kitajski na Meddržavnem sodišču v primeru uveljavitve spornega zakona.

ZDA ustavile izvoz obrambne opreme v Hongkong

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je od besed že prešel k dejanjem, ko je napovedal, da ZDA ustavljajo izvoz ameriške obrambne opreme in omejujejo izvoz tehnologije za dvojno uporabo v Hongkong. "V ta ukrep smo bili prisiljeni zaradi zaščite nacionalne varnosti, ker ne moremo več razlikovati med izvozom v Hongkong ali Kitajsko. Ne moremo tvegati, da oprema pade v roke kitajski vojski, katere osnovni namen je ohraniti diktaturo kitajske komunistične partije za vsako ceno," je sporočil Pompeo.

Ministrstvo za trgovino ZDA je ob tem sporočilo, da ukinja poseben trgovinski status za Hongkong. ZDA so lani odobrile za 2,4 milijona ameriških dolarjev izvoza posebej nadzorovane obrambne opreme v Hongkong, od tega je bilo uresničeno za 1,4 milijarde izvoza.

"Poskusi ZDA, da bi prek tako imenovanih sankcij ovirala sprejemanje zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu, ne bodo nikoli uspeli," je danes sporočil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Džao Lidžjan.

Tihi pohod protestnikov proti zakonu

Ponoči je v Hongkongu potekal "tihi pohod" proti sprejetju zakona, ki ga je obravnaval stalni komite kitajskega ljudskega kongresa v Pekingu, policija pa je aretirala več kot 50 ljudi. Protestniki so se zbrali na postajališču podzemne železnice Jordan v Kowloonu, kjer so jih pričakale močne policijske enote. Ko so se želeli odpraviti proti trgovskemu predelu Mong Kok, so številne obkolili policisti, jih preiskali, nato pa naložili v policijske avtobuse.

Še en protest bi moral potekati v predelu Causeway Bay, vendar so to priljubljeno nakupovalno območje na hongkonškem otoku še pred prihodom protestnikov preplavili protiizgredniški policisti.

Lanske proteste ustavila pandemija

Omenjeni varnostni zakon je bil sprejet kot posledica množičnih protestov lani, ki jih je pravzaprav ustavila šele pandemija novega koronavirusa, zdaj pa jih bo očitno zatrl še varnostni zakon.

Dobro leto trajajoči protesti so množico ljudi ponesli na ulice zaradi drugega zakona, ki dovoljuje izročanje osumljencev hujših kaznivih dejanj celinski Kitajski. Protestniki so nasprotovali tudi vse večjemu vmešavanju Pekinga v avtonomijo Hongkonga. Vsako dejanje prebivalcev Hongkonga, ki gre v smeri odcepitve, subverzije, terorizma ali dogovarjanja s tujimi silami, bo kriminalizirano in kaznovano.

Carrie Lam: Pravice ostajajo

Prebivalci Hongkonga so do zdaj cenili svojo pravico do državljanskih svoboščin, svobode govora, pravice do protestiranja ter neodvisno sodstvo. Kritiki novega varnostnega zakona tako napovedujejo, da si je kitajska Komunistična partija tako zagotovila še večji vpliv na Hongkong. Voditeljica Carrie Lam sicer meni nasprotno, češ da je to 'odgovorno' ravnanje za zaščito zakona in da bodo svoboščine in temeljne vrednote Hongkonga ostale nedotaknjene.