Na spletnih forumih pišejo zaskrbljeni starši: »Izvedela sem, da bo hčerka na prvi pregled pri ortodontu čakala pol leta in nato še pet let za aparat.« Poslušalka pa sprašuje, zakaj je treba v Mariboru in okolici za prvi pregled pri ortodontu čakati tudi več kot dve leti, in ob tem opozori tudi na negativni vpliv zdravstvene krize na podaljševanje čakanja.

V mariborskem zdravstvenem domu čaka na prvi pregled trenutno 1581 otrok, na začetek zdravljenja pa še skoraj enkrat toliko, 1505. Otrok, ki je bil napoten k specialistu z napotnico s stopnjo nujnosti »hitro«, bo na prvi pregled čakal 990 dni, tisti z napotnico »redno« kar 1750 dni, na zdravljenje pa prvi še dodatnih 360 in drugi 2150 dni.

Pot od napotitve k specialistu do začetka zdravljenja lahko tako traja tudi desetletje, opozarja specialistka ortodontije in solastnica družba VBO Vesna Kaloh: »Zato se otroke hitro napoti in dogaja se, da ne pridejo niti do 1. pregleda, kajti pogoj, da zavarovalnica plača zobni aparat je, da je otrok pregledan do 16. leta. To pomeni, da mora biti do 12. leta poslan k specialistu.«

Pri nas je namreč človek upravičen do ortodontskega zdravljenja na stroške javnega zdravstvenega zavoda tudi po 16. letu le v primeru, če ima hudo nepravilnost obraznega skeleta, ki je ni mogoče odpraviti le z ortodontskim zdravljenjem, temveč je potreben tudi operativni poseg na čeljustih.

ZZZS: Dolge čakalne vrste posledica velikega obsega pravic in nekritičnega napotovanja k specialistom

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ob tem ocenjuje, da je treba del težav z dolgimi čakalnimi dobami pripisati tako velikemu obsegu pravic kot tudi nekritičnemu napotovanju otrok k specialistom ortodontom, ko napotijo osebni zobozdravniki otroka na ortodontsko zdravljenje prehitro oziroma ko določijo stopnjo nujnosti, ko ta ne odraža dejanske stopnje nepravilnosti. Tudi v mariborskem zdravstvenem domu opozarjajo, da so se po eni strani pričakovanja pacientov v primerjavi z leti v preteklosti močno povečala, saj postaja tudi videz zob vse pomembnejši, po drugi strani pa ostajata število ortodontov in način, kako zavod za zavarovanje plačuje te storitve, nespremenjena.

Gre torej za veliko nesorazmerje med potrebami današnje družbe in zmožnostmi zdravstva, opozarja specialistka ortodontije in vodja specialističnih šolskih ambulant v zdravstvenem domu Maribor Mojca Lajh: »Želje in potrebe so večje kot so bile leta nazaj, tudi ljudje dosti prej opazijo nepravilnosti, število programov pa ostaja isto. V našem zdravstvenem domu smo zaposlene tri specialistke. V ožjem območju so še trije zasebniki, širše so še v Lenartu, na Ptuju, Koroški, v Slovenski Bistrici. Na ožjem območju Maribora šest. Točno število obravnav se giblje v nekaj tisoč, ker ne gre za enkraten poseg. Zdravljenje traja nekaj let, če začnemo zgodaj in pet do šest let, če je večfazno.«

V Mariboru pa bo že kmalu en koncesionar manj. V družbi VBO so se namreč odločili za vrnitev koncesije, razlaga Marko Kaloh: »Razlog za izstop je, da z obstoječim sistemom ne uspemo zagotoviti niti minimalnim standardom, ki veljajo s strokovnega vidika. Če ima nekdo nepravilnost izraženo pri osmih letih zadostno, da bi se lahko obarvana začela in taisti otrok začne z obravnavo pri 16. letih, to ne more biti nekaj kar lahko braniš samo zavoljo tega, da dobiš mesečno fiksno nakazilo. To je narobe. Kdo je kriv, ne bom sodil, ne moremo pa biti del sistema, ki ne omogoča, da se z obravnavo začne znotraj enega leta, če je to priporočljivo. Žal potem to pade na pleča staršev, da v obliki samoplačniških obravnav to rešujejo, mi pa ne želimo biti v sivi coni, kjer izbiramo ali bo čakal ali ne.«

Kaloh ob tem opozori na omejeno letno število koncesionarjevih obravnav, to je 60. Dejavnost v okviru javne mreže bodo v družbi tako opravljali do aprila, nato pa bo njihovo koncesijo prevzel novi izvajalec. Ni pa še znano, kdo bo to, saj na ministrstvu za zdravje niso še niti objavili novega razpisa.

Je torej bolje prehitro kot prepozno?

Na spletnih forumih najdemo v poplavi informacij o (pre)dolgih čakalnih dobah zapise, da ni priporočljivo s prvim obiskom ortodonta odlašati predolgo in da je bolje, da se ga obišče prehitro kot prepozno. Pa je res? Na zavodu za zdravstveno zavarovanje menijo, da prav take odločitve podaljšujejo čakalne dobe. Specialistka Mojca Lajh meni, da zdravstveni sistem uspešno zaznava otroke s takimi nepravilnostmi: »Glede na to, da so otroci hitro zajeti v sistematskih preglede pri treh letih je to dovolj, da zobozdravnik opazi nepravilnosti in ga potem napoti naprej. Zobozdravnik bo opazil motnje v izraščanju in formiranju ugriza, ko še ni vseh mlečnih zob. Če gre za nepravilnost v ugrizu, ki se z rastjo slabša je zaželeno, da se zdravljenje začne v obdobju otrokove rasti. Če gre za položajne nepravilnosti, da so zobje na tesno, rotirani ali nagnjeni se lahko popravi tudi v odrasli dobi.«

Omenjene nepravilnosti pa lahko pomembno vplivajo na otrokov psihološki razvoj, razlaga Marko Kaloh: »Poskusite si predstavljati, da ima nekdo pri desetih letih izrazito nepravilnosti in živi z njo devet let. Lahko bi napisal več knjig žalostnih zgodb z naslova frustracij, slabe samopodobe, na kaj vse vpliva: na držo, samozavest, doseganje rezultatov na kateremkoli področju. Več let frustracij se nekam zabeleži in jih je težko v enem letu popolnoma odpraviti.«

Vse več odraslih z nevidnimi zobnimi aparati

Medtem se za namestitev aparatov vse pogosteje odločajo odrasli. Po Kalohovem mnenju je to zaradi sodobne tehnologije, ki omogoča hitrejšo, učinkovitejšo in prijaznejšo obravnavo. V ordinaciji VBO, ki je specializirana za nevidne zobne aparate, so doslej obravnavi okrog dva tisoč pacientov. Kaloh: »Včasih se šalimo, da gre za znanstveno fantastiko; da nekoga z intraoralnim skenerjem poskeniraš in imaš zobe na računalniku. Potem ortodont na mikronski ravni načrtuje vsak minimalen premik zob, stisne enter in dobi opornice, ki pacientu nežno, natančno in hitro premaknejo zobe na pravo mesto.«

Z napotnico do brezplačnega zobnega aparata v tujini

Da mora otrok za pridobitev zobnega aparata čakati tudi do sedem let, je opozarjal varuh bolnikovih pravic v Mariboru že leta 2017, bilo pa je tudi več primerov, ko starši niso imeli proste izbire ortodonta, temveč so bili napoteni k ortodontu, ki pokriva otrokovo šolo.
Od leta 2015 pa je novost, da omogočajo slovenske napotnice brezplačno zdravljenje tudi v tujini, in sicer na podlagi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Zavarovana oseba je tako upravičena do povračila stroškov takega zdravljenja na podlagi sklicevanja na predolge čakalne dobe v Sloveniji, in sicer do 2400 evrov za zobni aparat za obe čeljusti.

Na zavodu za zavarovanje zaznavajo tako v zadnjih letih porast števila napotitev v tujino. V obdobju od leta 2015 so v območni enoti Maribor obravnavali v ortodontiji 121 vlog in odobrili povračilo stroškov v 115 primerih. Število teh se je vlog povečevalo – od pet obravnavanih v letu 2015 do 25 v letu 2021 in zavarovane osebe so te storitve praviloma opravile na Hrvaškem. Stroka pa ob tem opozarja na nepošteno prakso, saj so naši zavarovanci v tujini upravičeni do povračila stroškov tudi za, denimo, nevidne zobne aparate, ki v Sloveniji niso sofinancirani.

Je rešitev za skrajšanje čakalnih dob v dodatnih ekipah, sredstvih ali sodobnejši opremi?

Ker čezmejno zdravljenje vsebuje tudi skrite stroške, kot je, npr., strošek poti, saj traja ortodontsko zdravljenje več let, smo sogovornike povprašali še o možnih rešitvah za skrajševanje čakanja na obravnavo.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je s tem namenom povečal število ortodontskih timov na območju Maribora, in sicer za 0,28 tima, ob tem pa želi izvajalce spodbuditi k vključitvi večjega števila pacientov v zdravljenje in k izvedbi večjega števila prvih pregledov tudi s spremembo obračunskega modela. Plačilo celotne realizacije programa si zdaj zagotovi izvajalec, ki vključi v zdravljenje letno predpisano število oseb, to je 60, in opravi tudi predpisano število prvih pregledov.

Kalohova menita, da bi bilo čakanje mogoče skrajšati z dodatnimi sredstvi in sodobnejšo opremo. Kaloh: »Prvi korak je, da bi nevidne zobne aparate zavarovanci dobili plačano. Druga stvar je način plačila, da bi uvedli participacijo, torej večja kot je nepravilnost, manj plača starš. Tretja, da bi plačnik ZZZS plačal ordinaciji toliko, kot bi naredila in ne po pacientih. Če bi se to spremenilo ne bi bilo enega otroka s krivimi zobmi.«

Poleg tega zdravljenje z nevidnimi opornicami ne zahteva specialista, razlaga Vesna Kaloh: »Če mi 60 fiksnih aparatov letno naredimo z zavarovalnico, jih po sto na mesec z nevidnimi opornicami, torej jaz. To pa zato, ker ortodont samo načrtuje in ni fizični izvajalec v ustnih, ne lepi, ne prestavlja. Velo več časa porabiš za fiksne aparate.«

Kako najhitreje do ortodonta?

Pri izbiri ordinacije in specialista vam je lahko v pomoč spletno mesto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po javno dostopnih podatkih o čakalnih vrstah bi otrok v mariborskem zdravstvenem domu prišel do termina za prvi pregled novembra leta 2026, na Ptuju pa januarja 2028.

Dokler ne bo vprašanje dolgih čakalnih dob rešeno sistemsko, je na voljo še izbira samoplačniške storitve, kar je med starši manj priljubljeno, rešitev pa je torej tudi možnost uveljavljanja pravice do načrtovanega zdravljenja v tujini. Dodatne informacije o tem so dostopne na Nacionalni kontaktni točki (NKT), vendar strokovnjaki ob tem opozarjajo še na dodatne stroške takega čezmejnega zdravljenja, vsaj na strošek goriva, in večjo porabo časa.