Ob sredah ob 17.30 uri na TV SLO 1 znova vabita dva nova dela dokumentarna serija Posebne zgodbe.
POSEBNE ZGODBE: POSVOJENI
V sredo, 14. 10. 2020, ob 17.30 na TV SLO 1
Z novimi Posebnimi zgodbami vstopamo v svet posvojenih in posvojiteljev, ki odstirajo dolgo in težko, a za mnoge tudi lepo pot, ki jih je povezala. Bližnjic do sreče v takih zgodbah ni. Od odločitve o posvojitvi otroka pa do trenutka, ko ga posvojitelj prvič vzame v objem, navadno mine tudi več let. Dolgo pričakovani novi družinski član po navadi ni nepopisan list, temveč je čustveno ranjen otrok s težavami, ki se jih morajo posvojitelji naučiti premagati. Nekateri posvojenci odraščajo v ljubečem okolju, drugi se svojega odraščanja v posvojiteljski družini spominjajo z grenkobo. Zgodbe Mojce, Alekseja, Tiaga, Žige, Žani Luise in Dilsi so vsaka zase posebna, skupaj pa ponujajo razmislek o posameznikovi identiteti, koreninah, zamerah in odpuščanju, strahu pred zapustitvijo, težavah in rešitvah, družini in starševski ljubezni. Ozadja zgodb pomagajo razumeti tudi strokovnjaki, med drugimi specialistka kliničnopsihološkega svetovanja Nataša Banko, strokovnjakinja za priprave parov na posvojitev, in psihologinja Brigita Žugman, strok. delavka za posvojitve iz Centra za socialno delo Ljubljana, enote Šiška.
Razbliniti idealizirano podobo posvojitev ne bi bilo mogoče brez poguma tistih, ki so odkrito in iskreno spregovorili o svoji izkušnji s posvojitvijo. Čeprav se je zdelo, da sogovornikom ne bo težko obuditi spominov na prehojeno pot posvojitve, so čustva, ki so ob tem med snemanjem privrela na plan, preplavila ne le njih, temveč tudi našo ekipo – čustva, ki so jih razkrivali pogledi, tišina, objemi otroka, ko je med snemanjem pritekel v mamin objem. To je bilo eno tistih snemanj, ki te spremljajo še dolgo po tem, ko je film končan.
Raznovrstne pripovedi o usodi posvojenih otrok so mi nedvomno obogatile življenje. Spoznal sem, kako krhke so človeške usode in kako pomembno je, da smo drug do drugega spoštljivi, razumevajoči in sočutni. Naša dejanja, ki jih namenimo okolici, so namreč lahko bistven sestavni element srečnih ali nesrečnih usod. Snemanje je bilo pozitivna izkušnja in hvaležen sem vsem nastopajočim, ki so svoje zgodbe delili z nami.
POSEBNE ZGODBE: DISLEKSIJA
V sredo, 21. 10. 2020, ob 17.30 na TV SLO 1
Disleksija je za vedno, ne izgine in ne pomeni samo težav pri branju, pisanju ali matematiki, temveč se med drugim kaže tudi pri koordinaciji, ravnotežju, zbranosti. O posmehovanju, podcenjevanju, premagovanju težav in uspehih pripovedujejo junaki še enih Posebnih zgodb. Klari so disleksijo odkrili šele v srednji šoli, do takrat je težave premagovala z veliko truda in dodatnega učenja sama. Danes ima pred seboj jasen cilj, o katerem ne dvomi, da ga bo dosegla. Vid in Uroš sta brata, oba z diagnozo disleksija. Starejši petošolec je zaradi težav z branjem ponavljal tretji razred, ob strokovni pomoči težave zdaj obvladuje. Mlajši Uroš ima težjo obliko disleksije in hodi na korektivne treninge. Gojc se je za študij slovenščine, knjižničarstva in pozneje tudi za igralski poklic odločil iz kljubovanja disleksiji oziroma kompleksom, ki jih je v otroštvu imel zaradi nerazumevajoče učiteljice. Več o disleksiji in življenju s to dedno, nevrološko pogojeno motnjo bosta povedala tudi klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin in dr. Marko Kalan, profesor defektologije.
Milica Prešeren, scenaristka:
Z vsako prebrano besedo in pogovorom s strokovnjaki ter drugimi, ki imajo osebne izkušnje z disleksijo, sem spoznavala, kako površne in tudi napačne so nekatere predstave družbe o tej motnji in kakšne krivice se zato godijo nekaterim osebam z disleksijo. Tako kot poudarja klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin iz Svetovalnega centra za otroke, mladino in starše Ljubljana, se v družbi še vedno pojavljajo stigma in napačna prepričanja, žal tudi nekaterih učiteljev, da otroci z disleksijo, zaradi katere jim po odločbi pripada intenzivna pomoč, zmorejo manj, so manj sposobni. Tudi zato so dobrodošle Posebne zgodbe o disleksiji, ne nazadnje pa je med osebami z disleksijo veliko uspešnih posameznikov, denimo Albert Einstein, Leonardo da Vinci, Pablo Picasso, Agatha Christie, Ernest Hemingway, Mark Twain, Walt Disney, Whoopi Goldberg, Michael Jordan.
O disleksiji veliko govorimo, a premalo vemo. Otroci in mladostniki z disleksijo nas lahko veliko naučijo. Disleksija ni sramota, ni bolezen, tudi bati se je ni treba. To ni lenoba, to ni izogibanje, to niso neodgovorni starši. Ti otroci potrebujejo našo stalno skrb, pomoč in spodbude. O specifičnih učnih težavah je treba govoriti odprto in povsod. Vsa zahvala ekipi TV Slovenija, da se je lotila sklopa takih oddaj.
