Obiskali smo razstavo Arhitektura sanj, ki je nastala ob 25-letnici delovanja zavoda Museum. V galeriji Galerija Fotografija smo si ogledali razstavo Pastirji in klavnica tajvanskega fotografa Simona Changa, v novomeški galeriji Simulaker pa slikarsko razstavo Ulle Žibert.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. V četrtkovem Dobrem jutru vas pozdravimo s svežimi novicami in prometnimi informacijami. Preverili bomo najnovejše športno dogajanje, podali idejo za zdrav zajtrk in v domači lekarni svetovali o pegastem badlju, kako si lahko na naraven način pomagamo pri težavah z jetri. V mitih in resnicah bomo preverili, kaj velja za živalske in rastlinske maščobe. Pridejo tudi kužki, tokrat predstavljamo pasmo Lhasa apso, izredno prijazne in družabne kužke, ki pa zahtevajo tudi precej nege. Dobro jutro in vse bo dobro!
Disleksija je za vedno, ne izgine in ne pomeni samo težav pri branju, pisanju ali matematiki, temveč se med drugim kaže tudi pri koordinaciji, ravnotežju, zbranosti. O posmehovanju, podcenjevanju, premagovanju težav in uspehih pripovedujejo junaki še enih Posebnih zgodb. Klari so disleksijo odkrili šele v srednji šoli, do takrat je težave premagovala z veliko truda in dodatnega učenja sama. Danes ima pred seboj jasen cilj, o katerem ne dvomi, da ga bo dosegla. Vid in Uroš sta brata, oba z diagnozo disleksija. Starejši petošolec je zaradi težav z branjem ponavljal tretji razred, ob strokovni pomoči težave zdaj obvladuje. Mlajši Uroš ima težjo obliko disleksije in hodi na korektivne treninge. Gojc se je za študij slovenščine, knjižničarstva in pozneje tudi za igralski poklic odločil iz kljubovanja disleksiji oziroma kompleksom, ki jih je v otroštvu imel zaradi nerazumevajoče učiteljice. Več o disleksiji in življenju s to dedno, nevrološko pogojeno motnjo bosta povedala tudi klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin in dr. Marko Kalan, profesor defektologije.
Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško
Toni dela razvaža kemična stranišča po golf igriščih. Tam srečuje tudi ljudi, s katerimi se je prej srečeval v drugačni vlogi. Wc pa se pokvari tudi doma, kar je priložnost za temeljito obnovo kopalnice. Da bi Toni prihranil denar, se loti prenove skupaj z Johhnyem. Seveda na skrivaj…
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Čez dva meseca – 21. decembra, poteče rok, do katerega mora državni zbor odpraviti neskladje v volilni zakonodaji. Tako je namreč predpisalo Ustavno sodišče, ki je pred dvema letoma razsodilo, da način določanja volilnih okrajev ni v skladu z Ustavo. Ali bomo, če državni zbor v naslednjih dveh mesecih Zakona o volitvah ne popravi, padli v volilni kaos? Bi bile morebitne volitve pred 21. decembrom neustavne? Kako sploh spremeniti volilne okraje, da bo ustrezalo tako politiki kot volivcem? To bo tema tokratne oddaje Moje mnenje, ki jo vodi Vida Petrovčič.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Ali zrenje v zaslone povzroča odvisnost in poškoduje človekove možgane? Pametni telefon, televizija, računalnik, igralna konzola in tablični računalnik so postali naši vsakodnevni neizogibni spremljevalci. Dokumentarna oddaja gledalce popelje po Evropi, Kitajski in ZDA, predstavi znanstvena dognanja o posledicah izpostavljenosti zaslonom ter loči potrjena dejstva od neresnic.
Oddaja Slovenski utrinki, ki je na madžarski televiziji na sporedu od leta 1992 vsakih štirinajst dni, je informativnega značaja. Pripravlja se o Slovencih na Madžarskem in je namenjena predvsem na Madžarskem živeči slovenski skupnosti. V magazinih je največji poudarek na narodnostni kulturi, ohranjanju porabske tradicije, porabskem šolstvu in narodnostni politiki. Vključeno je tudi čezmejno sodelovanje med Prekmurjem in Porabjem, občasno pa so objavljene tudi reportaže iz Slovenije. Vabljeni k ogledu.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Lola, Loti, Čarli in Maj skupaj pripravijo piknik in poskrbijo za vse od slastnih jedi do zabavnih iger. Toda še preden se piknik začne, se nadnje zgrnejo črni oblaki in ulije se dež. Piknik bi splaval po vodi, če Čarli ne bi vedel, da imajo ljudje iz puščav tudi piknike pod streho. In tako se dogodivščina spremeni v "najčudovitejšejši" piknik na vsem širnem svetu.
Vsak mladiček ima svojo najljubšo hrano. Za surikate je okusna poslastica škorpijon. Mladiči rakunskih psov na Finskem se pred prihodom zime pošteno najedo. Beloglave kapucinke pa počakajo na oseko in gredo na obalo iskat slastne školjke. Potem se jih naučijo treti.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Letošnja epidemija covida 19 ni ustavila samo našega življenja, ampak je umirila tudi Zemljo. Opazovalnice po svetu so zaznale tudi do 50 odstotkov manj seizmičnega nemira. Tla pod našimi nogami se namreč nenehno tresejo. Valovanje morij, prehajanje vremenskih front, vetrovi, hude nevihte, nihanje dreves ob vetrovnem vremenu - vse to povzroča naravni seizmični nemir. Tresenje zemeljskih tal pa povzročamo tudi ljudje. Zaradi česa nastane umetni seizmični nemir in kako ga izmerimo? Zakaj moramo vedeti, koliko tresenja povzroča seizmični nemir? Kako se ta loči od potresa?
Enolično delo, nič se ne dogaja, nikjer nikogar … Postanemo nemirni, tesnobni, počutimo se neprijetno. Občutek poznamo vsi, kajti vsi smo se že srečali z dolgčasom.
Dolgčas pa ni značilen zgolj za ljudi. Občutijo ga tudi živali, predvsem tiste, ki živijo v ujétništvu.
Dolgčas v sodobni zahodni kulturi ni zaželen. Povezujemo ga z lenobo in brezdeljem. Kdor ne dela, pa ne prispeva k ustvarjanju vrednosti in je zato nekoristen. Ker dolgčas hkrati občutimo kot neugodje, nenehno iščemo načine, kako mu ubežati.
Slastni prigrizki so preproste in prikupne sličice, ki jih iz različnih živil, zlasti iz sadja in zelenjave, lahko na krožniku sestavi vsak otrok. Zabavno jih je izdelovati, še bolj zabavno pa pohrustati. Dober tek!
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Slovenija se utaplja v odpadkih. Požari niso redkost, podatki o onesnaženosti tal, vode in zraka niso zasnesljivi, odgovorni pa se vsakič znova izmaknejo odgovornosti. Ob stečajih podjetij ostanejo odpadki, ki nato brez dovoljenj ležijo na občinskih zemljiščih, sanacijo nevarnih območij pa namesto neodgovornih podjetij in posameznikov plačujemo državljani. Bodo sežigalnice, ki jih načrtuje država, rešile težave z nakopičeno odpadno embalažo in mešanimi odpadki ali povzročile le še nove? Ločeni odpadki še zdaleč niso vsi reciklirani, do krožnega gospodarstva pa je pot še dolga. Kdo vse obvladuje posel z odpadki in kje se ti naposled znajdejo?
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Nocoj v Kulturi med drugim tudi o razstavi Lojzeta Logarja z naslovom Pop v Koroški galeriji likovnih umetnosti, v Plečnikovi hiši v Ljubljani smo obiskali razstavo Finžgar in Plečnik in iz galerije Generali v Ljubljani razstava Prince of pop.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili dela poljskega modernista Andrzeja Wroblewskega, enega vodilnih predstavnikov vzhodne in srednjeevropske povojne umetnosti, ki so na ogled v Moderni galeriji, preverili bomo s kakšnim izborom vrhuncev svetovne književnosti bo založba Beletrina obogatila slovensko knjižno krajino, raziskali bomo, kako je Banksy-ju uspelo ostati anonimen in kako nanj gleda domača grafitarska scena, obiskali smo kontejner ljubljanskega Roglaba z grafitom umetnice NezPez, ki opozarja na pomen žensk na področju urbane ulične umetnosti, pogovarjali se bomo tudi z dobitnikom letošnjega Borštnikovega prstana Petrom Boštjančičem.
Razvoj mafije v Neaplju je močno vplival na razvoj mesta. Mafija se je od preprostega tihotapljenja na začetku razvila v organizirane, složne in močne klane. Ustvarila je tudi lastno vojaško moč. Dokumentarna oddaja je s pomočjo starih filmov in izvirnih poročil skoraj film o resnični podobi ene najmočnejših mafijskih organizacij.
Letošnja epidemija covida 19 ni ustavila samo našega življenja, ampak je umirila tudi Zemljo. Opazovalnice po svetu so zaznale tudi do 50 odstotkov manj seizmičnega nemira. Tla pod našimi nogami se namreč nenehno tresejo. Valovanje morij, prehajanje vremenskih front, vetrovi, hude nevihte, nihanje dreves ob vetrovnem vremenu - vse to povzroča naravni seizmični nemir. Tresenje zemeljskih tal pa povzročamo tudi ljudje. Zaradi česa nastane umetni seizmični nemir in kako ga izmerimo? Zakaj moramo vedeti, koliko tresenja povzroča seizmični nemir? Kako se ta loči od potresa?
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
