UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. V ponedeljkovi oddaji vas pozdravimo z aktualnimi novicami in preverimo, kako se organizirati v obdobju, ko šola ponovno poteka od doma, kako uskladiti vse službene in šolske obveznosti? Svetovali vam bomo, kako lahko privarčujemo pri elektriki, katere naprave so najbolj potratne in s katerimi ukrepi lahko vplivamo na naš prihranek? Drugo uro oddaje tudi v tej sezoni posvečamo zdravju, tokrat bodo v ospredju depresija in antidepresivi. Zdravnik bo na voljo tudi za vaša vprašanja. Nekaj predlogov za branje vam bomo podali v našem bralnem kotičku, kjer gostimo pisatelja in prevajalca Jakoba Kendo. V žajfnici pa se bomo spraševali, ali nam sodobna tehologija povzroča težave? Zanimalo nas bo tudi vaše mnenje. Jutra z nami so zmeraj lepša!

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Tokrat je voditelj dr. Jože Možina v goste povabil najpomembnejšega raziskovalca udbovskih arhivov pri nas, ki v marsičem pooseblja misel, da zgodovinskih zmot ne bomo ponavljali, če bomo zgodovino dobro poznali. Povod za pogovor sta njegovi novi knjigi, prva o Udbi in akciji Sever, druga pa je kritična biografija politika Janeza Stanovnika. Omerza uvodoma pojasni, da je vzrok za nastanek knjige o Janezu Stanovniku postavitev spomenika njemu na čast ob slovenskem parlamentu letos poleti, čeprav je eklatantno jasno, da je bil Stanovnik odločno proti slovenski osamosvojitvi. To Omerza v knjigi na podlagi virov tudi dokaže. Na dno Dantejevega pekla pa po Omerzovem mnenju sodi Stanovnikova skrajno nemoralna ovaduška vloga pri krščanskih socialistih med vojno. Omerza v pogovoru predstavi delovanje Janeza Stanovnika v partizanih, med katere je vstopil kot krščanski socialist, pri karieri pa mu je pomagal Kocbek. A je kmalu, brez vednosti Kocbeka, stopil v Komunistično partijo, vanjo ga je sprejel Boris Kidrič, in potem kot partijski ovaduh, po prepričanju Omerze, ovajal delovanje krščanske skupine partiji. Stanovnikovi potomci so sicer protestirali, češ da Omerza ustvarja teorijo zarote in da Stanovnik tega ni počel, a Omerza je našel arhivske vire, v katerih Stanovnik sam opisuje to svoje početje, kot zaslugo za partijo. Pisca kritične biografije o Janezu Stanovniku zanima tudi, kdaj je opustil krščansko vero in se prelevil v ateista – Stanovnik sam je zapisal tri različne datume oz. časovna obdobja. V drugem delu pogovora se sogovornika dotakneta druge Omerzove knjige, ki je izšla poleti, z naslovom Udba in akcija Sever. V njej Omerza sicer pozitivno opisuje delovanje slovenske Udbe v času preprečevanja srbskih mitingov v Sloveniji konec 80. let, nikakor pa to delovanje ne sodi med osamosvojitvena dejanja, saj je Udba do zadnjega nadzirala in preganjala politične nasprotnike. Zanimivo je, da prvega javnega odločilnega signala za preprečitev mitinga decembra 1989 ni dala partija, ki je takrat še oklevala, ampak vodja sindikatov strojevodij Slavko Kmetič, ki je pogumno izjavil, da bodo strojevodje preprečili, da bi se mitingaši vozili po slovenskih tirih. Udba in notranji minister Tomaž Ertl sta ves čas delovala proti demokratičnim in osamosvojitvenim prizadevanjem, dokazuje Omerza. Tudi v tem primeru je Omerza spomnil na škandalozno dodelitev visokega državnega odlikovanja Tomažu Ertlu, ki je do konca ščitil totalitarni režim, kršil človekove pravice in zamolčal razorožitev Slovenije, čeprav je bil s tem seznanjen.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Dokumentarna serija Ogrožena mesta predstavi tehnološke rešitve, ki varujejo tri znamenita mesta pred uničenjem – Benetke pred poplavami, Tokio pred potresi, New York pred orkani in naraslimi vodami.

Režija: Juliette Desbois
1. del, New York:
New York, simbol ameriške moči, je ogrožen. Mesto v zalivu, ki ga od Atlantskega oceana ločujejo otoki, leži tik nad morsko gladino. Zaradi segrevanja podnebja je nevarnost uničujočih poplav vedno večja in proti koncu stoletja utegne tam pustošiti vedno več silovitih orkanov. Na poplavnih območjih živi 400 000 Newyorčanov, toda inženirji že pripravljajo zaščitne ukrepe, s katerimi naj bi mesto zavarovali pred vodo, ki je omogočila njegov razcvet.

Spomin, ki sledi poznanju naše zgodovine je pomemben akter pri gradnji samopodobe in podobe naše slovenskosti. Ravno zaradi tega je leto 2020 obeleženo s številnimi izdajami na to temo. Naša gosta bosta zgodovinar in predsednik odbora za proslavo Bazoviških junakov pri Narodni in Študijski knjižnici Milan Pahor s knjigo Tajna organizacija Borba 1927-1930 in avtor nove monografije o Narodnem domu, zgodovinar, znanstveni svetnik na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in izredni profesor na oddelku za zgodovino filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Borut Klabjan.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Iz dneva varčevanja, 31. oktobra, so pri Posojilnici Bank eGen in podružnicah zasnovali mesec svetovanja. Vse se vrti okoli varčevanja in vlaganja.
V Pavlovi hiši je na ogled skupinska razstava pod naslovom Linije pomoči/Hilfslinien o celodnevnih oskrbovalnih kadrih.
Otroška gledališka skupina SPD Bilka Bilčovs je na odru pokazala, kaj vse se dogaja v žilah človeka. Zabavna predstava vsebuje veliko plesnih, akrobatskih in humornih elementov.
Mladi akzent, glasbena skupina Slovenskega kulturnega društva Jepa-Baško, praznuje petletnico obstoja. Žal praznovanje z občinstvom zaradi koronavirusa ni mogoče, zato so se pri skupini odločili za spletni nastop.
http://slovenci.orf.at

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Rožnik je priljubljen sprehajalni in rekreacijski cilj Ljubljančanov ter prizorišče tradicionalnih prireditev, kot je podelitev literarne nagrade Kresnik. Rožnik je predstavljal navdih mnogim umetnikom, tudi Ivanu Cankarju, ki je na vrhu krajši čas bival in ga opisoval v svojih pismih. Pred stoletji pa je bil to predvsem romarski cilj, v cerkvi so imeli vsako leto tudi mašo za dijake ob začetku šolskega leta.

Danes bo v Podlesju cirkuška predstava. Nejko si prizadeva odkriti svoj talent. Le kakšen je? Mavricij mu želi pomagati, pa ga odslovi in rak užaljeno odide. Nejkovi prijatelji mu poskušajo pomagati … Z nenavadnimi predlogi! Nejko končno najde Mavricija. Ta se igra z mravljami. Nečesa odličnega se je spomnil! S pomočjo Mavricijevih prijateljic bo pripravil čarovniško točko.

Simon se zjutraj preobleče v Superzajca in se loti posebne naloge. Hudobce gre lovit. Najprej pred njimi reši očka, najtežji izziv pa ga čaka, ko iz votlega drevesa rešuje ninico, ki jo je izgubil bratec Gašper. Superzajec je, zato mu podvig uspe, le trščica v prstu ga boleče spominja na junaška dejanja.

Ko se pujsi vsilijo na Jonovo zabavo in ukradejo vso pico, nastane velika bitka. Jon, Bitzer in ovce se lotijo reševanja Timija, ki so ga pujsi ugrabili.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kdo je izzval nasilje? Študenti na cesto? Vid ostaja doma. Sam svoj šef, a brez pravic? Žejni za Martinovo. Ljubezen v času korone.

Nocoj najprej analitično o notranje-političnih aktualnih dogajanjih.
V prispevku o tem, zakaj zdravniki med epidemijo vladi predlagajo sprejem kazenske in odškodninske imunitete za primer strokovnih napak.
Z gostom v studiu še o kadrovanju na Nacionalnem preiskovalnem uradu.
Ob koncu pa še o tem, kako epidemijo doživljajo starostniki, ki potrebujejo humanitarno pomoč.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V oddaji Kultura bomo predstavili Zgodnja dela Florjana Lipuša, v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev si bomo ogledali razstavo Prešernovih nagrajencev za fotografijo in predstavili probleme, ki so zaradi epidemije zadele slovenske knjigarne.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Oddaja je poklon slovenskim vizualnim umetnicam, za razmislek o zgodovinjenju njihovega dela ter vpogled v njihovo ustvarjalnost od 19. stoletja do danes. Vodile so nas zgodbe umetnic različnih generacij in poetik pa tudi velikokrat spregledane avtorice, npr. Elza Obereigner Kastl, ki je velja za prvo slovensko kiparko in poslednjo avtorico miniatur nasploh, med drugim bomo predstavili Mileno Usenik, ki je nekoč bila prvakinja v metanju krogle, tekmovala je na olimpijskih igrah, potem pa postala izvrstna a popolnoma spregledana slikarka, ki je ustvarjala tudi v slogu pop arta. Mariborska umetnica Vlasta Zorko se je v času socializma kot kiparka podpisala pod največ realizacij v javnem prostoru. Dotik je zelo pomemben, ker je nevaren, ker dotik ubija, meni kiparka Duba Sambolec, dolgoletna profesorica na Norveškem, ki publiko s svojimi skulpturami vabi k dotiku in kako slikarka Ksenija Čerče s svojim telesom proizvaja barvo za svoje slike z naslovom prepovedane tehnike? Med drugim smo obiskali tudi aktualno razstavo umetnice Mete Grgurevič, ki ustvarja nefunkcionalne stroje v mariborski UGM. Zanimalo nas je tudi, kako to, da narašča interes po prezentaciji ter po obujanju pozabljenih in spregledanih umetnic.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.