V nocojšnji Kulturi vas bomo med drugim seznanili z najnovejšimi sklepi povezanimi z obnovo Žičke kartuzije. Ogledali smo si Moj prvi informans z delovnim naslovom Sea Wall, ki ga okviru Drama Laboratorija predstavlja članica ljubljanske Drame Nina Ivanišin, posvetila pa ga je igralstvu in gledališču. Obiskali pa smo tudi razstavo Projectories akademskega slikarja Uroša Weinbergerja v Mestni galeriji Nova Gorica.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V torkovi oddaji Dobro jutro bo dr. Damijana Žišt najprej izpostavila nekaj odmevnejših sodnih obravnav. V prometnih minutah, ki jih pripravljamo skupaj z Agencijo za varnost prometa, bomo govorili o nacionalni preventivni akciji Hitrost. V Vrtincu nas bo obiskal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. Vprašali ga bomo, kakšne dodatne pomoči lahko pričakujeta gostinska in turistična panoga v času epidemije. Vrtni nasveti z Ljubico Mlinar bodo v znamenju zelenjave, primerne za majhne balkone, z nami pa bodo tudi naši koprski in mariborski kolegi.
Tokratni Opus bo posvečen rodbini Ipavec, v kateri sta se skozi več generacij prepletala zdravniški poklic in komponiranje. Najplodovitejša glasbena ustvarjalca sta bila Gustav in Benjamin Ipavec, poleg njiju pa tudi Gustavov sin Josip, katerega stoletnice smrti se spominjamo letos. Umrl je 8. februarja 1921, star komaj oseminštirideset let, med njegovi najbolj znani glasbeno scenski deli sodita prvi slovenski balet Možiček in opereta Princesa vrtoglavka.
Tudi dandanes imamo Slovenci kar nekaj poklicnih zdravnikov, ki pa so obenem s srcem predani glasbi. Tako bomo v drugem delu oddaje predstavili baritonista Domna Križaja in njegovo življenjsko sopotnico sopranistko Mojco Bitenc, ki sta zaključila tako študij medicine kot glasbe, zdaj pa se jima odpirajo možnosti za angažmaje tudi v tujini.
Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Polkovnik dobi v varstvo čednega belega zajca in se sprašuje: ali je zgodba z belimi zajci enaka zgodbi z belimi mišmi? Marina je spet aktivna - tokrat pripravlja prav posebno modno revijo, ki bo združila prav vse smeri sodobne umetnosti. V lokalu Ninanana pa imajo posluh tudi za resnično umetnost - na odru vadijo pravo predstavo, s pravimi igralci.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
4. del: Junaki
Chris dobi ogromno pošiljko. Presenečen ugotovi, da je v njej njegov pokojni prijatelj O'Toole, ki ga je spoznal v poboljševalnici in je zelo vplival nanj. Zdaj ga mora pokopati, kakor sta si obljubila, vendar ne ve, kako, da bo obred dostojen prijatelja. V Cicely pride znan glasbenik, oblečen v usnje in verige, ki pa je presenečen, da ne govorijo italijansko, saj je mislil, da gre na Sicilijo. Toda v mestu ga nihče ne pozna, razen Shelly, ki ostane brez besed in se začne vesti prav najstniško.
NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1993
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo
Z Markom Pavliho smo se pogovarjali o sodobnem duhovnem prebujenju. Drugi prispevek bo osvetlil nekatere spremembe, ki jih prinaša tehnološka revolucija in se jim ne more izogniti niti religija. V tretjem prispevku bo o pomenu velike noči spregovoril pravoslavni duhovnik Dejan Mandić.
- Divatsarok: az illatszerek története;
- a magyarországi és a szlovéniai nyári zenei fesztiválok sorsa;
- a világ leghíresebb dzsesszénekesnője, Ella Fitzgerald;
- klipek: Herself, Janja Brlec, Run Over Dogs, Flanger Kids.
Vsebina oddaje:
- Modni kotiček: zgodovina dišav;
- usoda madžarskih in slovenskih poletnih glasbenih festivalov;
- Ella Fitzgerald, najslavnejša pevka jazza na svetu;
- videospoti: Herself, Janja Brlec, Run Over Dogs, Flanger Kids.
Muca na Milanovem vrtu se je zavlekla v samoten kotiček, da bi tam v miru skotila mladičke. To je priložnost, ko tudi Milanu mamica in očka razložita, kako je prišel na svet. Zave se, da so ga imeli radi in se ga veselili že takrat, ko je bil še v maminem trebuščku.
Nejko se odloči, da bo postal glasbenik. Preizkusi glasbila, ki mu jih predlagajo prijatelji. A je čisto brez posluha, ne glede na to, na katero glasbilo zaigra. Racam pa je njegovo igranje všeč. S pomočjo oboževalk postane vodja orkestra.
Buck ugotovi, da Elias piše naloge namesto Dylana, da bi ga ta pustil pri miru. Ogorčen zahteva, naj se mu postavi po robu. Elias zbere pogum in se Dylanu upre. Laura je sita svojega šefa, zato da odpoved in se odloči, da se bo posvetila pevski karieri. Toda njeni spletni začetki niso obetavni.
V igri, iz katere je prišel Buck, se pojavi skrivnostno sporočilo, ki pa je šifrirano. Ko Eliasu in Bucku šifre ne uspe razvozlati, jima Katrien svetuje, naj se obrneta na sitnega soseda, ki je profesor matematike. Hanne noče sprejeti tega, da njenih kosmičev ne proizvajajo več, zato se z Mono lotita priprave primernega nadomestka.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Raziskave Evropske potovalne komisije o namerah potovanj znotraj Evrope kažejo, da se delež Evropejcev, ki nameravajo potovati v naslednjih šestih mesecih, povečuje. Organizatorji potovanj in turistični agenti iz Avstrije, Nemčije in Švice so na nedavni virtualni turistični borzi v organizaciji Slovenske turistične organizacije izkazali veliko zanimanje za slovensko turistično ponudbo. Kje in kako pa bomo letos dopustovali Slovenci? In kako nam bo potovanje olajšalo "digitalno zeleno potrdilo"?
Nekega vetrovnega večera vetrnica na strehi Kalimerove hiše zgrmi na cesto in za las zgreši gospoda Pavčiča. Ta naroči gospodu Petelinšku, da se mora krame znebiti. Gospod Petelinšek je obupan. Vetrnica je DoVinčijev izum, ki njegovo hišo oskrbuje z elektriko!
Rački prekrije pepel in zamenjajo ju za par redkih afriških zebrastih račk. Kmet zavoha masten zaslužek in Jonovo polje spremeni v ogrado za eksotični rački.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Lydia ima enega redkih prostih dni. Na tržnici naleti na nekdanjo sodelavko, ki zdaj svoje paciente zdravi le še z zelišči, in se z njo zaplete v prepir. Gabriel sprejme angleškega turista, ki je skoraj utonil. Čeprav jo je možak odnesel brez posledic, noče zapustiti bolnišnice. Ruby se ukvarja s fantom, ki trdi, da si je poškodoval nogo ob padcu z lestve. Zaloti ga v ambulanti, ki jo je že dodobra izpraznil, on pa jo zaklene in se odpelje z njenim motorjem.
THE GOOD KARMA HOSPITAL / Velika Britanija / 2017 - 2019
scenarij: Dan Sefton
režija: Bill Eagles, Jon Wright, Alex Winckler, Lisa Clarke, Philip John, John McKay
v glavnih vlogah: Amanda Redman, Amrita Acharia, James Floyd, Neil Morrissey, Darshan Jariwala, Nimmi Harasgama, Phyllis Logan, Phillip Jackson
Oddaja Rešeni pred izumrtjem, ki je nastala v sodelovanju z EBU-jem, Evropsko radiodifuzno zvezo, in desetimi nacionalnimi televizijami, predstavlja spodbudne okoljevarstvene zgodbe evropske celine, tudi iz Slovenije. V Sloveniji raziskovalci obnavljajo habitat lokalizirane in ogrožene primorske podusti, znane tudi pod imenom lasca, ki živi le v Sloveniji in Italiji. Njihova dognanja, pridobljena s prizadevanji za rešitev te ribe, lahko uporabijo v drugih sladkovodnih ekosistemih po vsej Evropi. Na Irskem skupina čuvajev iz organizacije BirdWatch Ireland skrbi za pomembno populacijo rožnatih čiger. V Severni Irski vidimo, kako sta naravni sovražnici nehote postali zaveznici, saj okrevanje plenilskih kun zlatic končno spreminja usodo ogroženih domačih navadnih veveric, ki so jih iz domačega okolja preganjale tujerodne in invazivne sive veverice. Ob obali Škotske spremljamo prizadevanja za označevanje in sledenje mogočnim morskim psom orjakom. Raziskovalci želijo izvedeti več o tem, kje se gibljejo, predvsem pa razvozlati skrivnost njihovega parjenja. Znanje je moč, in več ko bodo okoljevarstveniki lahko izvedeli o teh slabo poznanih morskih velikanih, bolje bodo razumeli njihove potrebe in jim pomagali preživeti. Italijanski okoljevarstveniki v Rimu predstavljajo bogastvo prostoživečih živali v živahnem večnem mestu in kažejo. V švicarskem mestu Bellinzona spremljamo skupino raziskovalcev, ki razvijajo učinkovite rešitve za ublažitev težav, ki jih ranljivi populacij gladkonosih netopirjev povzroča človek. Ena od teh težav je svetlobno onesnaževanje. Okoljevarstveniki nemške zvezne dežele Bavarska preizkušajo rešitve, s katerimi bi življenjsko okolje v Evropi ogrožene populacije velikega hrčka obnovili ter poskrbeli, da bodo našli hrano in zavetje zase. Najbolj pa trpijo živali, prilagojene za življenje na polarnih območjih. Na Norveškem vsedržavni projekt, s katerim želijo polarne lisice po dolgem času znova naseliti v njihovih nekdanjih loviščih, že rojeva sadove in pomaga tem majhnim plenilkam s severa zagotoviti varno prihodnost. Podnebne spremembe ogrožajo tudi glavate karete. V Barceloni so španski okoljevarstveniki, krajani in mestne oblasti združili moči, da bi pomagali tem očarljivim morskim plazilcem. Skupine prostovoljcev varujejo njihova jajca noč in dan. Prostor za naravo so našli celo v enem najživahnejših sredozemskih mest.
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani.
Miniatura: Prostovoljno – za kulturo pripoveduje o izgradnji prvih kulturnih hramov našega naroda.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V nocojšnji Kulturi bomo med drugim predstavili delovanje sklada Solidarni s kulturo - za pomoč kulturnim delavkam in delavcem, ki se spoprijemajo s finančnimi težavami zaradi epidemije. Seznanili vas bomo z razstavo La Doctora: življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, ki jo danes odpirajo v Slovenskem etnografskem muzeju in govori o dr. Branislavi Sušnik. Obiskali pa smo tudi razstavo akademskega slikarja in grafika Mihe Eriča v galeriji Lek.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Tine Tomazin se je rodil leta 1925 v Križah pri Tržiču v družini čevljarskega mojstra in tkalke v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič. Po nenadni očetovi smrti leta 1936 se je družina s štirimi otroki zelo težko preživljala. Da bi pomagal svoji družini v stiski, se je enajstletni Tine na lastno pobudo sam peš odpravil iz Križ v kranjsko župnišče, prosit tamkajšnjega dekana Matijo Škerbca, največjega delničarja tržiške usnjarske zadruge Runo, da bi družini dovolil koristiti delež, ki ga je imel pokojni oče v usnjarni. Dekan prošnje enajstletnega otroka ni uslišal, ostro jo je zavrnil. Dogodek je v Tineta za vse življenje zasejal seme uporništva. Pred prisilnim vpoklicem v nemško vojsko je Tine poskušal priti v stik s partizani, pa ni uspelo. Februarja 1943 je bil z drugimi kriškimi, tržiškimi in kranjskimi fanti letnika 1925 mobiliziran v nemško vojsko. V veliki želji po pridobivanju znanj je bil Tine na vojaških urjenjih in tekmovanjih najboljši, vendar na nagradni dopust domov ni mogel, saj ga na Gorenjsko, ki je veljala za »nevarno področje banditov« (Banditengebiet), niso pustili. Januarja 1944 je Tinetu Tomazinu uspelo dezertirati iz nemške vojske. Med bombnim napadom na vojaška skladišča v predmestju Münchna je izkoristil priložnost in pobegnil domov. Po vrnitvi je poiskal zvezo in se pridružil partizanom Gorenjskega odreda, pozneje je bil v Prešernovi brigadi komandir voda za zveze. Z izjemnim vojaškim znanjem, ki ga je pridobil med nemškim vojaškim urjenjem, je bil v partizanskih enotah zelo dragocen, čeprav je sprva doživljal tudi nezaupanje in ljubosumnost nekaterih komandirjev in komisarjev. Po vojni je Tine Tomazin v svoji izjemni želji po znanju končal srednjo šolo in ekonomsko fakulteto ter od delavca v tržiški Bombažni predilnici in tkalnici napredoval do njenega generalnega direktorja.
Nekaj časa je bil tudi župan Tržiča.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
