Poslovila se je Monica Vitti, ena od ikon italijanske kinematografije šestdesetih let. V Mestnem gledališču Ptuj smo si ogledali premiero avtorske priredbe Jerneja Lorencija in Matica Starine z naslovom Frančišek, nastale po motivih romana Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa. Odpravili smo se še v galerijo ŠKUC, kjer se z razstavnim projektom, ki ga je naslovil Za Borisa, umetnik Boris Beja neposredno ukvarja z družinsko preteklostjo, do katere poskuša pristopati kot zunanji opazovalec.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Serija TV vinjet prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni.

Franc Hladnik je zasnoval eno od ljubljanskih znamenitosti - Botanični vrt. Nastal je leta 1810 in je najstarejša naravoslovna znanstvena ustanova na Slovenskem. Hladnik je vanj zasadil prve rastline. Do pozne starosti je preučeval rastline in poučeval.

»Jezikoslovci spremljamo življenje prek besed. Zato poznamo smrt besed, njihovo rojevanje in življenje, poznamo njihova čustva.«
Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša slovaropisci zbirajo in izbirajo besede že več kot sedemdeset let. Najprej v tiskanih izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika, danes pa je v spletnem portalu Fran, ki je dostopen vsem, zbranih kar 40 slovarjev in drugih jezikovnih virov.
Lani pa so bili še posebej ponosni na Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ki je nastajal skoraj 50 let.
»Slovarji so ogledalo časa«, pravijo ustvarjalci slovarjev – zbiralci in izbiralci besed. Z njimi smo razmišljali o tem, zakaj imajo besede tako veliko moč, da nas lahko razveselijo in prizadenejo, kaj pomenijo izbrane besede leta, kako nastajajo nove besede, zakaj se besede s časom spreminjajo, katere nove so nastale v času pandemije novega koronavirusa.
S Kozmo Ahačičem, predstojnikom Inštituta pa smo se spraševali, kako je slovaropisje povezano z vzgojo psa, ali imajo jezikoslovci najljubše besede, katera beseda se ga je v zadnjem času najbolj dotaknila, kako je glasba povezana z jezikom.
Za jezikoslovce je jezik odnos: »Še tako natančni slovarski opisi ne bodo presegali nerazumevanja med nami. Beseda nesporazum ne vsebuje po naključju istega korena kot beseda razumeti. Razumeti jezik pa pomeni razumeti človeka, ki ga govori.»

Savinjska dolina se deli na Zgornjo in Spodnjo. Zgornja Savinjska dolina pravzaprav ni le ena sama, ampak skupek več dolin, ki se zajedajo globoko v Savinjske Alpe. Mnoge tamkajšnje domačije, nekatere od njih se že dlje časa ukvarjajo tudi s turistično dejavnostjo, so prava visokogorska kraljestva, krepko nad tisoč metri nadmorske višine. Visokogorski travniki, pašniki in gozdovi nudijo bogastvo zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, ki jih domačini ponujajo turistom v obliki čajev, sokov ali namočene v žganju. Ena najbolj znanih jedi Zgornje Savinjske doline je gotovo geografsko zaščiten zgornjesavinjski želodec, sušena mesnina iz najbolj kakovostnega svinjskega mesa in slanine.

Danes je na jedilniku savinjski želodec kot predjed, glavna jed pa bo gobov golaž s testeninami, širokimi rezanci in solata. Za sladico bodo ajdovi štruklji s prelivom iz suhih sliv. Vnukinja na tržnici spozna branjevko, pri kateri nabavlja sestavine, potrebne za kuharijo pri atu in babici.

Idrijsko obsega hribovit predel med Rovtami, Idrijo in Cerkljami. Nekdaj je bilo to območje gospodarsko razpeto med Trstom in Dunajem, zato se je tod močno razvilo furmanstvo, a tudi tihotapstvo in razbojništvo. Za te kraje je bilo značilno trdo življenje, narava ljudem ni prizanašala, veliko je bilo hribovskih kmetij. Ljudje so morali dobro in kalorično jesti, na primer idrijske žlikrofe - majhne žepke iz testa, polnjene z maščobo, krompirjem, čebulo, zaseko ali prekajeno slanino z dodatkom začimb in dišavnic. Žlikrofe lahko zabelimo, uživamo jih tudi z omako »bakalco« iz koštrunovega ali zajčjega mesa. Še ena značilna jed je smukavc – enolončnica, ki so jo včasih pripravljali vse od pomladi, ko so pognali prvi zelnati listi, do jeseni in zgodnje zime, ko so ga kuhali iz ohrovtovih listov. Danes ga lahko pripravimo tudi iz listov kolerabe in brokolija.
Ker babice še ni, vnukinja dobi vse potrebno za kuhanje pri svoji branjevki na trgu, skupaj z nasveti, kako jedi pripraviti. Ker vnukinjina prijateljica ne zdrži več, da ata zavajata glede kuharskih sposobnosti njenega očeta, mu priznata resnico - a ata ne verjame…

Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša.

Biologinja Marjana Hönigsfeld Adamič nas vabi na Goričko, ob reko Savo in v pragozd. Biodiverziteta na kopnem in v vodnih ekosistemih upada zaradi posegov ljudi, čeprav smo od nje seveda odvisni. Biotska raznovrstnost je namreč razlog za čisto pitno vodo, zrak in hrano, ki jih za preživetje potrebujemo tudi ljudje.

Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.

150-letna zgodovina Rdečega križa na Slovenskem je zgodba o najbolj ranljivih in skrbi zanje. Zgodba o požrtvovalnosti, preudarnosti, ponižnosti, solidarnosti in modrosti.
Humanitarno okolje se je v preteklem stoletju in pol dramatično spremenilo. Rdeči križ je v svoji 150-letni zgodovini na Slovenskem deloval v različnih razmerah: vojnah, spopadih, spremembah družbenih ureditev, razpadu držav in političnih sistemov, spreminjanju meja, preseljevanju Slovencev in nastajanju novih državnih tvorb in povezavah Slovenije z drugimi narodi. Ves ta čas so prostovoljke in prostovoljci RKS prisotni povsod in lajšajo stiske najbolj ranljivih v vseh okoliščinah.
Začetki Rdečega križa na Slovenskem segajo v leto 1866, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno "Žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom ter vdovam in sirotam padlih vojakov", leta 1879 pa še "Moško društvo za podporo in postrežbo ranjenih in bolnih vojakov". Društvi sta se združili leta 1902 in delovali kot del avstro-ogrskega društva Rdečega križa. Prostovoljci so zbirali denarne in druge prispevke ter predvsem delovali na področju zdravstva in tako med vojno kot v času miru delovali na humanitarnem področju (brezplačna kuhinja, bolnišnice, zbiranje oblačil ipd.)
Po drugi svetovni vojni je imel Rdeči križ na Slovenskem veliko vlogo pri izkoreninjenju mnogih bolezni in ozaveščanju na področju zdravja in organiziranju tečajev prve pomoči. Od leta 1953 ima veliko vlogo pri organizaciji krvodajalskih akcij. Rdeči križ pa je tudi ustanovitelj in upravitelj Mladinskega zdravilišča Debeli rtič, kjer je v 60 letih delovanja nepozabne počitnice preživelo skoraj pol milijona otrok.

Danes je s 14 tisoč prostovoljci prvi pomočnik državi in lokalnim skupnostim v humanitarnih zadevah (pomoči beguncem, združevanje družinskih vezi, prva pomoč, krvodajalstvo, razdeljevanje hrane in oblačil.) Prav zaradi razvejane mreže predanih prostovoljk in prostovoljcev, ki so bili in so vedno pripravljeni pomagati celo takrat, ko je ogroženo lastno življenje, je Rdeči križ ostal učinkovita, zaupanja vredna organizacija, ki se odgovorno odziva na aktualna družbeno - socialna dogajanja in potrebe okolja ter si nenehno prizadeva krepiti humane vrednote.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V osmi oddaji izvemo, kateri je bil izjemni dogodek, ki je omogočil razvoj večceličnih bitij in s tem višjih oblik življenja.

ONE STRANGE ROCK / Velika Britanija, ZDA / 2018 / režija: Nat Sharman

Vsakdo izmed nas se v življenju srečuje s težavami raznih vrst. Velik vsakodnevni izziv je nedvomno fizična invalidnost. O tem se v studiu z voditeljico Lucijo Tavčar pogovarjata profesorica in prevajalka Dana Čandek ter Valter Mahnič, podjetnik in avtor knjige "Tisti prvi korak, na poti v smeri sreče". Uredništvo Mairim Cheber, Jan Leopoli, Živa Pahor, Lucija Tavčar.

A Vendégem című adásban a szentlászlói ifjabb Dora Gézáról láthatnak portrét.

V oddaji Moj gost si lahko ogledate portret Géze Dore mlajšega iz Motvarjevcev.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V Sloveniji smo v letu 2020 zavrgli 68 kg hrane na prebivalca. S tem smo zavrgli tudi naravne vire, energijo, čas in delo, ki so bili porabljeni za pridelavo in pripravo hrane. Odpadna hrana je tako tretji največji povzročitelj izpustov toplogrednih plinov, njena količina pa kljub čedalje večji ozaveščenosti prebivalstva narašča. Kar polovica odpadne hrane izvira iz gospodinjstev, tretjina iz gostinstva in strežbe hrane, desetina iz distribucije ali trgovine z živili in dodatna desetina iz proizvodnje in predelave hrane. V gospodinjstvu torej zavržemo vsak šesti še užiten obrok. Kako lahko te količine zmanjšamo?

Inkluzija je pojem, ki se je začel uporabljati ob snovanju pedagoških programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Unesco inkluzijo opredeljuje kot popolno sprejemanje in vključevanje vseh otrok in mladostnikov, cilj pa je razvijanje sožitja in občutka pripadnosti tako v razredu kot tudi družbi.

Reaktivčki imajo na Akademiji preverjanje znanja. Imenovati morajo simetrično znamenitost kjerkoli na svetu. Poleg Eifflovega stolpa in sydneyjskega mosta je tak tudi Tadž Mahal v Indiji. Toda ob prihodu tja so presenečeni.

Krava gre spat in sladko sanja. Ko se zjutraj zbudi, vzorca na njeni dlaki ni več. Odpravi se ga iskat. Na trati najde reči, podobne njenemu vzorcu. Ga bo našla?

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V Tarči: zlom osnovnega zdravstva. Kako je mogoče, da je kljub plačevanju osnovnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja brez osebnega zdravnika ostalo 130 tisoč ljudi? V zdravstvenih domovih zaradi omejitve števila pacientov novih ne sprejemajo, zdravniki pa odhajajo tudi v boljše plačane službe k zasebnikom.
V Globusu o družbeno-politični negotovosti današnjega časa. Kakšen svet napovedujejo trenja med velesilami, pandemska utrujenost in politična razklanost? Kako preučevanje mednarodnih izzivov olajša razumevanje domače stvarnosti?
V Točki preloma o sodelovanju znanosti in gospodarstva. Zakaj se za podjetniško pot ne odloči več znanstvenikov? Kaj prinaša nov zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti? Bo nastalo več odcepljenih podjetij?

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Bili smo na večeru opernih arij Zimskega festivala. Na odru Cankarjevega doma je pod vodstvom dirigenta Gianluce Marcianòja in v spremljavi Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije nastopil slavni tenorist Joseph Calleja. Na dogodku Fabula pred Fabulo je pisatelj Dževad Karahasan predstavil zadnji del trilogije Vonj po strahu. Več pa tudi o filmu Titan, ki je zmagovalec lanskega festivala v Cannesu in prihaja na redni spored Kinodvora in o vrhuncih spomladanskega dela sezone v Cankarjevem domu.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V oddaji Osmi dan bomo predstavili digitaliziranje slovenske pisne kulturne dediščine, ki ga izvaja NUK. V zadnjem času so tehnologijo nadgradili s tridimenzionalno digitalizacijo, ki poleg vsebine prikaže še marsikaj drugega o zgodovini knjig. Pozanimali smo se, koliko slovenskega leposlovja se prevede v tuje jezike in kako težko je našim avtorjem prodreti na tuj trg. Naš gost bo Peter Kuhar, ki nam bo med drugim pojasnil, kako so nekateri slovenski avtorji uspeli na češkem trgu. Predstavljamo Pascala Boyarta, anonimnega uličnega umetnika slovensko-čilskih korenin, ki je kot prvi umetnik svoje murale preoblikoval v digitalne NFT-je. Bili smo še v studiu, kjer nastaja lutkovni celovečerni animirani film v koprodukciji štirih držav, tudi Slovenije.

20. januarja 1942 so se na povabilo Reinharda Heydricha v vili ob jezeru Wannsee pri Berlinu srečali vodilni člani nacističnega režima. Edina točka konference je bila: Končna rešitev judovskega vprašanja.
V okviru srečanja je Heydrich predstavil načrt, verjetno ga je odobril Adolf Hitler, za deportacijo judovskega prebivalstva Evrope in francoske Severne Afrike (Maroko, Alžirija, Tunizija) na območja pod nemško zasedbo v Vzhodni Evropi, izkoriščanje Judov za delo pri projektih, gradnji cest in v tovarnah, kjer bi sčasoma od napora in podhranjenosti umrli. Namesto tega so ob prodiranju zavezniških sil večino Judov iz okupirane Evrope poslali v koncentracijska taborišča, mnoge pa so ubili že pred tem.

Zgodovinsko verodostojna drama je posneta v pristnem okolju in sledi dejanskemu protokolu konference.

WANNSEEKONFERENZ / The Conference / Nemčija / 2021
Scenarij: Magnus Vattrodt, Paul Mommertz
Režija: Matti Geschonneck
V glavnih vlogah: Philipp Hochmair, Johannes Allmayer, Maximilian Brückner, Fabian Busch, Matthias Bundschuh, Jakob Diehl, Lilli Fichtner, Godehard Giese, Peter Jordan, Arnd Klawitter, Frederic Linkemann, Thomas Loibl, Sascha Nathan, Markus Schleinzer, Frederik Schmid, Simon Schwarz, Rafael Stachowiak

V Sloveniji smo v letu 2020 zavrgli 68 kg hrane na prebivalca. S tem smo zavrgli tudi naravne vire, energijo, čas in delo, ki so bili porabljeni za pridelavo in pripravo hrane. Odpadna hrana je tako tretji največji povzročitelj izpustov toplogrednih plinov, njena količina pa kljub čedalje večji ozaveščenosti prebivalstva narašča. Kar polovica odpadne hrane izvira iz gospodinjstev, tretjina iz gostinstva in strežbe hrane, desetina iz distribucije ali trgovine z živili in dodatna desetina iz proizvodnje in predelave hrane. V gospodinjstvu torej zavržemo vsak šesti še užiten obrok. Kako lahko te količine zmanjšamo?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.