Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Četrtek, 21. mar. 2024

TV Slovenija 2 • Čet, 21. mar.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Vabljeni k ogledu oddaje Dobro jutro tudi vsak četrtek. Mariborski jutranjiki vam bodo razkrili kdo so Večerove osebnost leta 2023, zakaj je bila Marija Terezija tako pomembna, kako naj skrbimo za ustno higieno, ter kako na vrtu ustvariti elegantno in moderno zasaditev. Ker je jutrišnji dan zraven svetovnega dne poezije tudi svetovni dan lutk, se bodo ustvarjalci v živo oglasili iz delavnice Lutkovnega gledališča Maribor, povabili pa vas bodo tudi na potepanja po mestu ob Dravi, ki jih pripravlja Festival sprehodov. Oddajo bo vodila Katja Treer.

Celovečerni dokumentarni film – portret Edwarda Cluga – z naslovom Uživajte, oder je vaš je nastal v produkciji Kulturnega in umetniškega programa Televizije Slovenija.

Dokumentarni film je pričel nastajati ob pripravah na baletno predstavo Hora leta 2019. Baletni ansambel SNG Opera balet Maribor je po premieri v Mariboru gostoval z omenjeno predstavo v Romuniji, mestu Oradea.
Kamera je bila ves čas prisotna in je nato po predstavi sledila tudi potovanju Edwarda Cluga v mesto Cluj, kjer je kot desetletni deček stopil na pot baleta, nato pa še v rojstno mesto Stei. Čas v Romuniji, prepreden s tedanjimi okoliščinami, brezskrbno otroštvo, omejeno na dva poletna meseca, diktat v internatu, disciplina baletne šole in brezmejna volja po uspehu, zaživijo ob pripovedih Edwarda Cluga, njegove mame in prijatelja. Odsev posebnega časa in prostora, ki je zaznamoval vzpon mladega baletnika, kasneje pa koreografa svetovnih razsežnosti, čigar uspeh je oče slutil že v očeh svojega malega dečka, se počasi in vztrajno odvija in gradi skozi videnja bližnjih, ki so stali in se mu pridružili na tej poti.
Dokumentarni film bi moral ugledati svet že leta 2020, ko naj bi na odru slovitega gledališča Bolšoj zaživela premiera baletne predstave mojstrovine M. A. Bulgakova Mojster in Margareta. Vendar pa je korona spremenila potek predstave in filma. Ta se je zamaknila za celo leto.
Predstava, celovečerni balet Mojster in Margareta je nato decembra 2021 doživela popoln uspeh, pri Edwardu Clugu pa postala še eden od pomembnih in veličastnih mejnikov njegovega baletnega sveta.
(N. Ekar, 2023)

V pretiranem hlastanju za srečo in brezmejnim veseljem sodobni človek vse bolj odriva misel na bolečino in trpljenje. Trpljenja se boji, saj je to zanj eno od najneprijetnejših življenjskih občutij. Krščanstvu lastna je misel, da je trpljenje Božjega sina osmislilo trpljenje slehernega človeka in mu omogočilo novo neminljivo upanje. Več o (ne)smislu trpljenja pa v tokratni oddaji Sveto in svet.

Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos pripravile že tretjo dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti in podnebnih sprememb, ki ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Današnji svet namreč plačuje ceno za slabo ravnanje z okoljem, ki je trajalo več generacij. Zaradi podnebne krize in uničevanja okolja se je število prostoživečih živali od leta 1970 zmanjšalo za kar 60 odstotkov. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da usoda teh živalskih vrst še ni zapečatena. K ublažitvi podnebne krize lahko pripomore prav vsakdo. Zato so se snemalne ekipe podale na snemanje v različne evropske države, da bi pokazale, kako se lahko spoprimemo s podnebno krizo in kako pomembno je, da pomagamo vsi, tudi z morda majhnimi dejanji. Zato upamo, da bosta obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem.

V prvem delu bomo spoznali, kako na Irskem skrbijo za ogroženo vrsto pegastih sov. Njihova populacija se je v zadnjih petnajstih letih močno zmanjšala zaradi izgube habitata, ki se krči predvsem zaradi obsežnega industrijskega kmetovanja. Na Nizozemskem kmetovalci pomagajo kmečkim pticam kljunačem, saj se je tudi njihovo število od osemdesetih let prejšnjega stoletja zmanjšalo za 80 odstotkov. Pticam zagotavljajo varne razmere za gnezdenje, njihova prizadevanja pa subvencionira nizozemska vlada. V Severni Irski skupina strokovnjakov raziskuje, ali bi lahko zmanjšali toplogredne pline z uporabo alg v prehrani krav. Te naj bi učinkovito zavirale nastajanje metana, ki ga krave izločijo večinoma skozi gobec. TV Slovenija je v dokumentarnem filmu predstavila enega od najbolj ogroženih vrst med dnevnimi metulji v Evropi, barjanskega okarčka. Njegova populacija se je zmanjšala zaradi intenzivnega kmetovanja s prepogosto košnjo, podnebne spremembe pa še dodatno krčijo njegov habitat. Reševanju okarčka se posveča dr. Tatjana Čelik z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.
Spoznali bomo še zgodbo kraguljev, katerih število se v zadnjem času v osrednjem Škotskem višavju povečuje, ter zgodbi o švicarskem zatočišču za vrsto želve in o vračanju volkov na obrobje Rima po več kot stotih letih. Na Škotskem posebno skrb posvečajo divjemu petelinu, ki je v težkem položaju in bi lahko v tridesetih letih izginil, saj so zanj moteči tudi številni gorski kolesarji. Iz Švedske pa so v Romunijo znova naselili zobre ali evropske bizone, ki imajo posebej zanimivo zgodovino, najdemo jih namreč celo na več kot deset tisoč let starih jamskih poslikavah v Altamiri.

Od 8 milijonov vrst na Zemlji jih je kar milijon ogroženih – 500 tisoč vrst žuželk in 500 tisoč drugih živalskih in rastlinskih vrst. Zaradi človekovih posegov v naravo, izlova in uničevanja življenjskega prostora danes rastlinske in živalske vrste izumirajo v času, ki ga merimo v desetletjih, in ne več v milijonih let kot v preteklosti, ko je tempo narekovala evolucija. Biotska raznovrstnost se hkrati zmanjšuje vsepovsod – od Amazonije in Afrike do Arktike, posledice pa bi lahko bile pogubne za vse.

EXTINCTION - THE FACTS / Velika Britanija, ZDA / 2020 / Producentka: Serena Davies

Na predstavitvi peugeota 3008 se je prvič zgodilo, da smo vtise sprva nabirali ponoči. Razlog? Lebdeča armaturna plošča, ki nam je vzbujala zanimive občutke. Na Finskem smo preizkusili, kako lahko Nissanova elektronika pomaga odpraviti ali pa celo spodbuditi drsenje zadka oziroma driftanje. Na dvorišču velenjskega gradu pa smo primerjali novi Mercedesov kupe s starodobnim predhodnikom, ki zadnja leta skokovito pridobiva na vrednosti.

Prelomni tekst Draga Jančarja je v izvedbi vrhunske avtorske ekipe in igralske zasedbe SNG Drame Ljubljana iz leta 1986 svež in aktualen še danes. Znamenita Jančarjeva igra uprizarja dogajanje v zavodu, ki skrbi za prevzgojo tistih, ki s svojimi hotenji kakorkoli motijo utečeni in veljavni družbeni red.

Jančarjev junak, zgodovinar Simon Veber se iz sivine brezsmiselnega vegetiranja dvigne tako, da se enači z nekdanjim poljskim borcem za svobodo, ki je bil pribežal v naše kraje. Jančarjev »Veliki briljantni valček«, krstno uprizorjen leta 1985, je postal pretresljiva podoba sveta, v katerem se razum, pošastna logika pragmatizma in blaznost človeškega hotenja lepijo v nerazrešljivo in hkrati grozljivo stvarno podobo človeške družbe.
režija: Zvone Šedlbauer / igrajo: Ivo Ban, Boris Cavazza, Aleš Valič, Silva Čušin, Brane Grubar, Milena Zupančič in drugi.

Nekaj je v njegovi glasbi, kar sproži hrepenenje, nostalgijo po nečem, kar je globoko vsajeno, arhetipsko, kar gre onstran časa in prostora. Vlado Kreslin je kot magnet za številne tuje in domače umetnike, ki jih neustavljivo vleče v njegovo orbito, kot bi čutili, da je v tej glasbi nekaj, kar jim lahko vrne navdih ali jim razširi krila.

Inženirka leta Ljupka Vrteva je prišla iz Makedonije magistrirat na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Razvila je edinstven računalniški program za prezračevanje stavb. Dekleta opogumlja, naj se odločijo za inženirski poklic. Bili smo na fotografski razstavi Dragana Teodorovića - Zeka. Odprl jo je pevec skupine Riblja Čorba Bora Đorđević, ki živi med Beogradom in Ljubljano in se je Slovencem opravičil za sporno pesem s konca 80. let. Obiskali smo tudi Radio Žica: Dino Dvornik, Đorđe Balašević, Rambo Amadeus, Robert Plant so samo nekatera izmed zvenečih imen, ki jih je gostil ustanovitelj radia Enes Hodžić, ki je pred 30 leti Zenico zamenjal z Ljubljano.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov