Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obiskali smo društvo za pomoč živalim Wet noses in spoznali prijazno psičko Pupo. Po petih letih ujetosti v boksu, zdaj išče nov skrben dom. Preverili smo, katere ptice in druge živali lahko na pragu zime opazujemo v Krajinskem parku Škocjanski zatok. Predstavljamo muce, ki v Zavetišču za živali Maribor čakajo na nove skrbnike. Opozarjamo na ponavljajoča vnetja ušes pri psih in svetujemo, kako pomagati. Odkrivamo ozadje trgovine z ogroženimi prostoživečimi živalmi in pojasnjujemo kaj pomeni CITES. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
slovenska ljudska Nekatere pesmi si brundamo vsak dan, druge, ko smo v posebnem razpoloženju, toda samo petje določenih pesmi ima obredno moč, ki zahteva tudi posebno opravo in geste. Na Jurjevo, 24. aprila, v Beli Krajini tako pojejo prav posebno pesem, ki ima simbolni in obredni pomen. Pesem opeva običaj Jurjevanja, ki ga še danes poznajo v Beli Krajini. Ključne elemente pesmi bomo preučili z glasbenikom Janezom Dovčem, z glasbeno urednico Simono Moličnik pa bo tekel pogovor tudi o tem, kako nastane avtorska komopozicija, ki zajema iz ljudske glasbe - kdaj pesem več ni ljudska, in kdaj dobi izvirne elemente avtorstva.
Ustvarjalnost in umetnost združujeta domišljijo, izvirnost, inovacijo, izražanje in globlje razumevanje sebe in sveta. Umetniško ustvarjanje nam pomaga pri izražanju čustev, izkušenj in idej, ki presega omejitve jezika. Hkrati nam umetniško izražanje pomaga graditi samozavest in boljšo samopodobo, sam ustvarjalni proces pa pripomore k obvladovanju stresa in anksioznosti. V studiu oddaje Ah, ta leta! gostimo Alenko Vidrih, skrbnico študijske smeri Pomoč z umetnostjo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Da ustvarjalnost vedno najde pot, pa s svojim umetniškim ustvarjanjem dokazujeta Željko Vertelj, ki slika z usti, in gluhoslepi kipar Anton Polutnik.
Število svetovnega prebivalstva raste, zato se povečuje potreba po zdravi hrani. Po nekaterih napovedih bomo morali leta 2050 pridelati dvakrat toliko morske hrane kot danes. S čezmernim ribolovom smo naravne zaloge potisnili na rob obstoja. Rastočo porabo rib bo mogoče zagotoviti le z gojenjem. Razvoj tehnologije omogoča gojenje rib na odprtem morju. Največja kletka na svetu za gojenje rib je v Norvéškem morju. Polpotopna konstrukcija ima premer približno 110 m, težka je 7000 ton, njen volumen pa znaša 250.000 m3. Trajnostno naravnano ribogojstvo se iz narave séli še v zaprte prostore z recirkulacíjskimi akvakulturnimi sistemi. Izziv prihodnosti pa ni le v količini, ampak tudi v vrsti vzrejenih rib. Vzgojiti znamo le nekaj vrst mladic. Bi lahko to rešila večtrofična akvakultura? Kako bomo v prihodnosti gojili ribe?
Papuk velja za najlepši hrib sredi slavonskih nižin. Naravni park, poln redkih, ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter celo endemitov, s svojo biotsko raznovrstnostjo spada pod zaščito Unesca. V Italiji živi estonska fotografinja Anne Maenrum. Narava jo je spodbudila k drugačnemu, novemu pogledu na svet. S svojim delom prispeva tudi k zaščiti naravnega območja. Christoph Reichel iz Miltenberga že več kot pet desetletij zbira vse, kar je povezano z glasbo in glasbenimi zvezdniki: od vstopnic za koncerte, avtogramov in plošč do nakita in gramofonov. Najbolj obiskana madžarska Graščina Festetics v Keszthelyu je polna romantičnih zgodb. Tu pa je poleg razkošnih soban tudi bogata zasebna knjižnica s kar 80 000 knjigami.
Janez Vidmar je izkušnje v ribogojstvu nabiral v mariborskem akvariju, na Zavodu za ribištvo in Biotehniški fakulteti, leta 2002 pa se je odločil za samostojno podjetniško pot. Njegovo podjetje Vodomec je danes eno vodilnih za vzrejo kalifornijskih postrvi v Sloveniji. V njem razpolagajo s šestimi ribogojnicami, vse imajo status »prosta bolezni«; ribogojnica Pšata je bila sploh prva s takšnim statusom v Sloveniji. Obvladujejo celoten vzrejni cikel, od vzgoje plemenske jate, iker, mladic do odraslih postrvi, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pripravo butičnih izdelkov, kot so dimljeni fileji, ribji namazi in kaviar. Z navezavo stikov z enim večjih podjetij na svetu, specializiranim za proizvodnjo in prodajo iker postrvi, so se jim odprla vrata tudi v tujino; njihove ikre tako med drugim potujejo na Dansko, Malto, v Nemčijo, Grčijo, Turčijo in Armenijo.
PRENOVA PODKVASTIH GRED Gomilaste permakulturne grede Pomurskega sejma so v obliki podkev. Fanči Perdih iz Amaranta in Tomislav Gjerkeš, permakulturni načrtovalec, sta jih s pomočniki po več kot 10ih letih popolnoma prenovila. Med drugim so nasuli debelo plast komposta, ki na bližnjem kupu zori od lani. Grede pa čez zimo ne bodo prazne. NOV VRTNI PRIREDITVENI PROSTOR Nedavno smo v Arboretumu Volčji Potok spremljali nastajanje večjih okrasnih gred. Znanje, izkušnje in lastne zamisli so v projektu Erasmus + prepletli domači in tuji študenti. Okolico Indonezijskega paviljona so predrugačili v kotičke okrasnih trajnic, bambusovih mejic in prostor za druženje. OKRASNE TRAVE Sebastjan Lipar okrasnih trav jeseni načeloma ne poreže. Tudi zato, ker rad opazuje njihova socvetja, ko jih pozibava veter. Čeprav socvetja pampaških trav že semenijo, jih nekaj nabere za v vazo. navrtu@rtvslo.si
Obiskali smo priljubljen kraj v Kranjski Gori, kjer se nadaljuje vizionarska zgodba obujene Jasne. Potem ko so pred petimi leti propadli turistični objekt popolnoma prenovili in na trg postavili turistični produkt z visoko dodano vrednostjo, so naredili še korak naprej. In to z uspešno zgodbo Mladi talenti Jasne. Uspešni pa so lahko tudi zidarji, teh sicer zelo primanjkuje. Je pa spodbuden podatek, da se vpis v srednje poklicne šole povečuje. To velja tudi za Srednjo šolo za gradbeništvo in varovanje okolja v Celju. Uspešno zgodbo kot njihova nekdanja učenka pelje Janja Košenina Ramšak, direktorica podjetja za izvajanje gradbenih del visoke in nizke gradnje Oder.
Začetek oddaje pripada izredno simpatičnim bordojskim dogam, potem ko vas bodo osvojile se bomo posvetli posvojenki Fridi in z njeno skrbnico opozorili tudi na neprimerno hranjenje živali v parku, sledila bo še posvojenka Una, ki ima kariero reševalnega psa, za konec pa se bomo potopili v akvarij, pa ne pregloboko saj med ribe vrste tetra, spadajo tudi piranje. ozivalih@rtvslo.si
Avtor glasbe: Aleš Klinar Avtor besedila: Vlado Kreslin Zakaj je vrtoglavica tako privlačna metafora pop kulture, od Hitchcockovega Vertiga do Krpanove Višine? Kaj pomeni, da se nam zvrti v glavi? Kaj pomenijo verzi o visokoletečih krilih, ki so se stopila? Od višine se zvrti je bil eden največjih slovenskih rokerskih hitov, ki ga preigravajo tudi sodobne zasedbe. Spregovorili bomo o skupini Martin Krpan, ki je tedaj združila najbolj prodorne ustvarjalce, in o rock kulturi na slovenskem, s psihoterapevtko pa bomo analizirali zagonetno Kreslinovo besedilo.
Osteoporoza prizadene eno od treh žensk in enega od petih moških po 50. letu starosti. Pravimo ji tudi tiha bolezen, saj navadno ne povzroča težav, vse dokler se ne pojavi prvi zlom. Zlomi pa so veliko breme, ne le za zdravstveno blagajno, ampak zlasti za bolnike in njihove svojce, saj močno zmanjšajo kakovost življenja. Ker marsikdo niti ne ve, da je ogrožen, je ozaveščanje bistvenega pomena. Zato v oddaji Ah, ta leta! gostimo upokojeno zdravnico Dušo Hlade Zore, ki je bila dolga leta tudi predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, in kineziologa Luko Hrena.
Letos mineva 100 let od podelitve Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino za odkritje inzulina. Od leta 1922, ko je prvi otrok s sladkorno boleznijo tipa 1 prejel inzulin, se raziskovalci trudijo odkriti nove načine zdravljenja in obvladovanja bolezni. Napredek je izjemen. Danes imajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 lahko inzulinsko črpalko, ki neprekinjeno meri raven glukoze in dovaja inzulin glede na podatke, ki jih sporoča senzor. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 pa bodo inzulin kmalu lahko dodajali le enkrat na teden. Raziskovalci iščejo še druge rešitve, na primer presaditev celic beta, ki jih pri sladkorni bolezni tipa 1 napade naš imunski sistem. Sladkorna bolezen je najbolj razširjena kronična bolezen na svetu, s katero živi vsak deseti zemljan, in več kot 90 % jih ima sladkorno bolezen tipa 2. Do leta 2050 se bo število obolelih predvidoma več kot podvojilo.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Nas določa konflikt med konformizmom in svobodo, ki ga izpostavlja Tavčarjeva Visoška kronika? Četudi so avtorju očitali, da je svoje že povedal, so jo leta 1919, ko je prišla med bralce, proglasili za najbolje napisano knjigo tistega časa: Tavčarjevo Visoško kroniko. Ta veliki roman o razvoju osebnosti glavnega junaka Izidorja določajo tri zgodovinske teme - preganjanje čarovnic, protestantov in tridesetletna vojna - ki jih je Tavčar zlil v napeto in mnogplastno zgodbo, vredno sodobnikov, kot sta bila Thomas Mann ali Robert Musil. Na Visokem, kjer je bila knjiga napisana, smo iskali korenine Tavčarjeve bogate življenjske zgodbe, tako književne kot politične, z režiserjem Jernejem Lorencijem pa smo se pogovarjali o konfliktu med konformizmom in etično čistostjo, ki določata naracijo dramske uprizoritve. Ali pa je Visoška kronika predvsem pripoved o asimilaciji nemških naseljencev med Slovenci? Ali morda pripoved o preganjanju slovenskih žena, ki jih skozi svojo nedolžnost pooseblja Agata Schwarzkobler?
Vasica Breginj leži na skrajnem zahodu Slovenije, ob meji z Italijo. Do strašnega potresa leta 1976 je s kaminitimi hišami, postavljenimi v obliki amfiteatra, veljala za biser slovensko-beneške arhitekture. Na njihovem mestu so na ruševinah zrastle nove hiše. O starem slovésu pa danes priča le še nekaj ruševin. O življenju v preteklosti pa govori tudi ohranjena značilna kamnita kmečka hiša iz severozahodnega dela Istre. Tonina hiša, ki stoji v vasi Sv. Peter, nosi ime po domačinki in zadnji lastnici, ki je v njej živela do leta 1961. Bojana Ažman iz Žiganje vasi je svoje prve statve kupila pri osemnajstih letih. Tkanje je postalo pomemben del njenega življenja. Med vsemi postopki priprave volne – od striženja rune do predenja, pa ima še vedno najraje predenje na kolovrat. Arborist Nejc Praznik spremlja stanje vitalnosti dreves v Ljubljani. Njegov cilj so zdrava, lepa in varna drevesa. Mednarodni festival Podoba Slovenije – Imago Sloveniae že desetleja polni in bogati poletne kotičke slovenske prestolnice z izvrstnimi vrhunskimi koncerti različnih glasbenih zvrsti.
Družinsko podjetje Šraml iz Podnanosa, ki sta ga pred skoraj 30 leti s prvotnim imenom Niko ustanovila brata Avgust in Niko Šraml, uspešno vodi že druga generacija inženirjev. Začetno proizvodnjo stiskalnic za grozdje so pred leti razširili na opremo za predelavo sadja in polnjenje embalaže z vinom, sokovi in drugimi izdelki; do zdaj so izdelali več kot 20.000 naprav, njihove stroje pa uporabljajo v 70 državah po vsem svetu. Več kot 100-člansko ekipo zaposlenih vodi strast do tehnološkega razvoja in stalnega iskanja inovativnih rešitev, odlikuje pa jih tudi prilagodljivost; zaradi lastnega razvojnega oddelka in proizvodnje lahko naročniku ponudijo rešitve po njegovi želji. Med njihovimi inovativnimi projekti je med drugim iskanje načina za predelavo insektov za prehranske dodatke, pri katerem sodelujejo z Univerzo v Cambridgeu.
V teh dneh širom po Sloveniji potekajo prireditve ob godu Sv. Martina, ki s tradicionalnimi šegami in navadami spreminja mošt v vino. O kakovosti mladih vin in nekaterih zakonodajnih novostih govorimo z Leonido Gregorič s KGZ Maribor. Zveza slovenske podeželske mladine povezuje okoli 3000 članov, ki delujejo v društvih podeželske mladine po vsej Sloveniji. Zmagovalno društvo letošnjih kmečkih iger je DPM Šentjur, ki v letošnjem letu praznuje tri desetletja delovanja. V studiu gostimo Jožeta Očka, ki se ukvarja z mladimi prevzemniki kmetij na KGZS. Oddajo zaokrožimo s predstavitvijo dobitnikov Zlatih sončnic.
REZ VRTNIC NA BRANKINEM VRTU Če želimo, da nas kraljice vrtov nagrajujejo s cvetovi, poganjke grmičastim sortam pred zimo skrajšamo na okoli 60 centimetrov in poskrbimo za čisto rastišče. Tokrat se Branka Gregorinčič iz Brunšvika loteva rezi popenjave vrtnice. Sosednje rastline je že skoraj zadušila s predolgimi poganjki, a kakšnega, ki bo poleti belo cvetel, je treba pustiti ... HOJHERE Hojhere ali iskrivke se jeseni zaiskrijo na gredah. S cvetovi, barvami listov in 'modnimi dodatki', kot so pike, črte ali poudarjene žile na listih, so uporabne tudi v okrasnih nasadih. Te nezahtevne trajnice lahko v lonce posadimo s številnimi drugimi jesenskimi rastlinami, pokaže Branka Valner. TRAVNIK NA STREHI Pri Bernardi Strgar smo se na strešnem travniku skoraj dotaknili neba. Osupljivo, a tudi nevarno, zato gredo na streho zabojnika največ trikrat letno. Travnik se zaradi obilja posajenih cvetlic in rastlin spreminja iz meseca v mesec ter je 'samooskrben', kar se zalivanja tiče. PTIČJA HIŠICA Na Brankinem vrtu v Brunšviku vsa opravila spremlja petje ptic. Ker obožuje tako ptice kot njihovo petje, jim je doslej nastavila že več kot 30 hišic, pa tudi gnezdilnice. Da jih bo privabila še več, bo sestavila preprosto krmilnico in nasula primerno zrnje.
Bogate izkušnje iz strojegradnje so bile temelj za nastanek podjetja Strojplast, ki ga je leta 1990 ustanovil Alojz Križan. Danes inovativna ekipa več kot 20 sodelavcev snuje vedno nove rešitve na področju strojegradnje. Specializirani so za izdelavo avtomatiziranih linij za termokrčljivo pakiranje, industrijskih varilnikov in peči, njihove stroje najdemo povsod po svetu. Pomemben del gostinske ponudbe pa je kader, a ga močno primanjkuje. Poklic gastronom je zelo ustvarjalen, hkrati pa tudi zahteven. To dobro vedo mladi na Srednji šoli Slovenj Gradec in Muta.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
prekmurska ljudska Zrejlo je žito prekmurska ljudska pesem, ki poje o globoki žalosti ženske, ki nima ljubega: "Zrejlo je žito, je žuta slama, žalostna dekla, kaj nemaš lüboga." O izzivu, kako je biti ženska, in iskanju ženske moči se bomo pogovarjali z Romano Ercegović, ki je v predstavi Persefona besedilo pesmi Zrejlo je žito preubesedila. Poglobili se bomo v obredno dimenzijo te prekmurske pesmi in raziskali arhetipe, ki jo izgrajujejo. O tem, kako se ta skladba umešča v glasbeno izročilo Pomurja in o imbalah, ob katerih zvoku se pogosto zapoje ta pesem, pa se bo tekel pogovor z glasbeno pedagoginjo Smiljo Baranja.
Neveljaven email naslov