Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšen vpliv imajo živali na družinsko življenje in tudi na življenje otrok v Zavodu Planina, bo jasno na začetku oddaje. Nadaljevali bomo z jesenskim Ljubljanskim barjem, s solarnim dermatitisom pri živalih in končali z lepotcem pasme tornjak. Škoda bi bilo zamuditi. ozivalih@rtvslo.si
Ste opazili, da ne morete več brati knjige, če je ne odmaknete daleč od oči? To so prvi znaki »starovidnosti« oziroma pešanja vida zaradi starosti. Žal to ni edina težava, ki jo lahko očem in našemu vidu prinese starost. Gost oddaje Ah, ta leta!, oftalmolog dr. Marko Hawlina, bo razložil, katere so najpogostejše bolezni oči pri starejših, kakšni so njihovi simptomi in kako jih lahko zdravimo ali lajšamo.
Biobanke so organizirane zbirke človeških bioloških vzorcev in njimi povezanih podatkov za uporabo v medicinskih raziskavah. Prve so se prve pojavile šele v devetdesetih letih dvajsetega stoletja na Islandiji. Ena največjih in najbolj znanih biobank v Evropi, ki hrani 20 milijonov različnih vzorcev človeškega materiala, je v Gradcu v Avstriji. V Sloveniji imamo več manjših biobank, ki so del posameznih raziskovalnih ustanov. Predstavili vam bomo biobanko Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, v kateri je več kot 7000 vzorcev bolnikov za več kot 20 različnih bolezni. Kaj vse lahko raziskovalci odkrivajo s pomočjo vzorcev v biobankah?
Znamenita Knafelčeva markacija in eden od simbolov slovenskega planinstva je leta 1922 vpeljala enotno označevanje planinskih poti. Ta likovno izčiščeni in popolni znak daje obiskovalcem gora občutek varnosti, predvsem pa zagotovilo, da so na pravi in vzdrževani poti. Slikovito rudniško jezero v kraju Megyer-hegy na severovzhodu Madžarske slovi po svoji slikovitosti. S pečinami, ki ga obdajajo, ustvarjajo pogled na čudovit naravni rezervat. Beloglavi jastreb je na Hrvaškem zelo ogrožen. Zavetišče v vasi Beli na Cresu ga želi z usposobljenimi in izkušenimi prostovoljci rešiti. Poškodovane ptice pripeljejo v središče za okrevanje, ko so pripravljene, pa jih izpustijo v naravo. Tako vsako leto rešijo približno dvanajst ptic. Čezoceanske regate so velik izziv jadralnega športa. Tekmovanje Ocean race, ki ga organizirajo od leta 1973, velja za najtežjo in najzahtevnejšo preizkušnjo v tem športu. Danes se v tem nekoč povsem moškem okolju preizkuša tudi vedno več žensk.
Nejc Slovnik in Zoran Bosančić sta prijatelja iz srednješolskih let. Predstavljata eno izmed redkih izvajalsko-strateških marketinških agencij, kjer sta takoj po končanem študiju, ne da bi se prej izpopolnjevala kje drugje, začela svoj posel in ustanovila Point Out. Letos njuno podjetje, ki se ukvarja z digitalnim marketingom, praznuje deseto obletnico delovanja. Njuna inovacija ali bolje poslanstvo, kot pravita soustanovitelja, je ne le izvedba same storitve za naročnika, ampak njegova celostna obravnava, kar lahko ugodno vpliva na povečanje celotnega prihodka posameznega podjetja in tako pospešuje njegovo rast. Za svoje delo je mlada 14-članska ekipa zagnanih strokovnjakov prejela že vrsto nagrad in priznanj, saj je njihovo delo pripomoglo tudi k uspehu nekaterih gazel in slovenskih izvoznikov.
Prve minute današnje oddaje so namenjene Antonu Grobelniku z Galicije, ki je prejel naziv Inovativni mladi kmet 2023. Mudili smo se na območju Škofje Loke, kjer so ljudje stopili skupaj in že odpravili veliko posledic avgustovskih neurij. V Pomurju smo preverili letino koruze. Mudili smo se tudi med pomurskimi prašičerejci. Kmetijski panogi, ki je zaradi neugodnih ekonomskih in vremenskih vplivov že dve desetletji v nenehnem upadanju, grozi še nevarna kužna bolezen.
SADIMO MODRI FIŽOL IN PISTACIJO Nenavadni drevesi z užitnimi plodovi sadi tokrat Davor Špehar na vrtu v Roženplju. Modri fižol je grmovnica z užitnimi stroki, pistacijo pa poznamo po oreščkih v lupini. Ob primerni oskrbi in legi uspevata tudi pri nas. SLADKI KROMPIR SMO IZKOPALI Pri družini Plohl Krevh v Čreti spremljamo, kakšen je letošnji pridelek sladkega krompirja. Sadike batate so posadili na grebene konec maja, avgusta so zeleno maso vršičkali, da bi se gomolji bolj debelili. Oktobra so pobrali pridelek... KAKO GOJITI MUHOLOVKE Med mesojedimi rastlinami so muholovke med bolj priljubljeni. Ko se v past ujame žuželka, jo zaprejo in počasi prebavijo. Kako jih gojiti, svetuje Jure Slatner. NASAD V POSODI Sebastjan Lipar pripravlja nasad, ki bo lep pozimi, spomladi in poleti. Zdaj v njem kraljujejo mačehe, spomladi spomladanske čebulnice, poleti pa se bodo razcvetele alojzijeve lilije.
Digitalizacija se pozna v vseh segmentih, tudi pri obdelavi tal, ko ciljno nanašajo fitofarmacevtska sredstva in uporabljajo gnojila. Letno proizvedejo med 8000 in 9000 ton različnih pridelkov. V sodobnem sušilno-skladiščnem obratu pa se ukvarjajo s sušenjem, odkupom in skladiščenjem koruze ter žit. Razvoj robotike, umetne inteligence in drugih področij je vplival tudi na delo tesarjev. Sodobna tehnika je tesarju priskočila na pomoč pri načrtovanju in konstruiranju lesenih ostrešij. V tesarski družini Bučar iz Litije pa ob vseh novostih še vedno sledijo tudi tradiciji.
Poplave so prizadele tudi številne živali. Kako uspešni smo bili pri reševanju in pomoči živalim, smo se pogovarjali s predsednico Društva za zaščito konj in ostalih živali, Natalijo Nedeljko. Občudovali smo obrežne lastovke – breguljke, ki gnezdijo v stenah gramoznice Pleterje pri Kidričevem. Opozarjamo na težave z alergijami naših psov. Spoznavamo eno najbolj nepriljubljenih invazivnih živalskih vrst – rdeče polže. Zbrali smo fotografije in posnetke poletnih dogodivščin naših gledalcev in njihovih živali in nekatere med njimi nagradili. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen. Na svetu je po podatkih kar šest milijonov obolelih, v Sloveniji več kot devet tisoč. Je kronična, počasi napredujoča bolezen, ki je za zdaj še ne moremo pozdraviti, lahko pa z zdravili omilimo in omejimo njene simptome. Teh je več kot 40, a ker so tako različni, lahko dolgo ostane neprepoznana. Parkinsonova bolezen ima toliko obrazov, kolikor je bolnikov. Nekaj smo jih spoznali tudi v oddaji Ah, ta leta. Slavko Stošicki je prve težave opazil pred več kot 12 leti, ko je izgubil voh, njegova pisava je postala okorna, pozneje se je simptomom pridružil tudi tremor. Slavka Ilich tremorja nima, Parkinsonova bolezen je najbolj prizadela njen govor. Rajko Fjora pa se je, potem ko ga je bolezen že skoraj popolnoma ustavila, odločil za globoko možgansko stimulacijo. Operacijo je uspešno prestal, kakovost njegovega življenja pa se je močno izboljšala. Vsi trije imajo ob sebi ljubeče partnerje, ki jim pomagajo pri obvladovanju bolezni, da ta ne bi obvladala njih.
Svet se letos spopada z najobsežnejšimi požari v naravi. V Kanadi so našteli več kot 6400 gozdnih požarov, ki so zajeli površino osmih Slovenij. Na stotine požarov je letos na desetkrat večji površini, kot je Ljubljana, prizadelo tudi Grčijo. Pri nas je bil eden najhujših požarov lani, ko je gorelo na našem Krasu. Kakšne so posledice požarov v naravi na rastje in tla? Kakšen je leto po požaru naš Kras? Rastline so različno odporne proti ognju in visokim temperaturam. Črni bor je naša proti ognju najodpornejša drevesna vrsta. Kako požar vpliva na druga drevesa? V nekaterih delih sveta pa so požari naraven, ponekod celo nujen pojav.
Avtor glasbe in besedila: Aleksander Mežek Na enega od številnih dni, ko je vremenska napoved dejansko “megla z dežjem” si marsikdo zabrunda Mežkov hit. Pesem Vremenska napoved je bila leta 1976 posneta v mestu, kjer je megla doma, in sicer v Londonu, v studiu BBC. Oddaja bo osvetlila razgibano pevsko pot kantavtorja Aleksandra Mežka in njegov družbeni angažma. Vprašali pa se bomo tudi, zakaj je vreme tako priljubljen motiv popularne glasbe, spregovorili pa bomo tudi o nekoč tako živi kulturi avtoštopa, ki jo opisuje Mežkovo besedilo.
Ekološka sadjarja Nataša in Janez Trstenjak iz Stročje vasi pri Ljutomeru že več kot četrt stoletja vodita eno večjih predelovalnic sadja v Sloveniji ter podjetje za prodajo in distribucijo sokov. V podjetju so danes trije zaposleni, še dva na kmetiji, občasno jim pomagajo sezonski delavci. Obdelujejo 15 hektarov ekoloških nasadov, največ imajo jablan. Na leto predelajo okrog 500 ton sadja, z jabolki in sokovi pa oskrbujejo več kot 120 hotelov, lokalov, šol in vrtcev po vsej Sloveniji. Izdelke ponujajo tudi v prodajalni na kmetiji, kjer so lani postavili še samopostrežne avtomate in postajališče za avtodome. Vremenskim ujmam kljubujejo z neprestanimi vlaganji; za naložbe so doslej namenili več kot 4 milijone evrov – zamenjali so vse stare neodporne sorte, uredili namakalni sistem ter zaščito proti toči in slani.
Popeljali vas bomo po istrskem kmetijskem sejmu. Dnevi kmetijstva Slovenske Istre so privabili množico obiskovlacev. Preverili bomo, kako je bilo s trgatvijo refoška na krasu in kakšen bo letošnji teran. V Brdih je bila dvodnevna mednarodna mojstrska delavnica z naslovom - masterclass - z naslovom: "Brda - dom rebule". Novinarji pa so v briških vinogradih obrali še zadnje grozde. Na kmetiji Slavec v Knežaku so se približali starejšim s tem, da so postali tudi demenci prijazna točka. Naši zamejski kolegi pa nam bodo predstavili kamnoseško dejavnost, predvsem obdelovanje kamna Repen.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Vodilo družinskega podjetja Krančič iz Savinjske doline je nenehno vlaganje v razvoj. Združili so tradicijo z izkušnjami, zato se danes lahko pohvalijo, da so postali eno najuspešnejših zasebnih lesnopredelovalnih podjetij. Ob sodobno opremljeni žagi imajo specializirane stroje za obdelavo lesa, svoj vozni park in sušilnice z možnostjo termične obdelave lesa. V urarstvu Lečnik iz Celja pa dokazujejo, da lahko z vztrajnostjo, trmo in ljubeznijo urar postane tudi poklic prihodnosti. Kar tri generacije skrbijo, da številne ure še vedno pravilno merijo čas. Z novimi digi info točkami pa bomo prebivalci prišli do pomoči v digitalnem svetu.
Obiskali smo Miho Leitingerja, ki ustvarja rastlinske terarije. Ob tem mu dela družbo vrsta živali. Obiskali smo vzreditelja pasme prav posebne pasme psov – jakutska lajka. Preverjamo, kako so poplave vplivale na ptice, ki prebivajo o na in ob rekah. Opozarjamo na težavo nekaterih manjših pasem psov – sesedanje sapnika. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Dober partnerski odnos se ne bo kar zgodil, zanj se je treba potruditi. V tokratni oddaji Ah, ta leta! bomo govorili o partnerstvu, ljubezni, spoštovanju, premagovanju kriz, pa tudi o sprejemanju odločitev, ki niso vedno lahke. Kako zgraditi ali ponovno obuditi zdrav partnerski odnos bo z nami delila strokovnjakinja za partnerske in družinske odnose Melita Kuhar. Romana in Lojze Krajnčan sta poročena že 38 let. Ustvarjalna zakonca se zavedata, da so ljubezen, prijateljstvo, spoštovanje, dobra komunikacija in sodelovanje nujne sestavine za srečen in uspešen zakon. Veliko ljudi v zrelih letih pa se bodisi po ločitvi ali izgubi partnerja ne odloči za nov partnerski odnos. Razlogi so različni, nekateri se v samskem svetu res ne znajdejo in so osamljeni, Kristina Jerman pa jesen življenja tudi brez partnerja živi polno. Z razmišljanjem o ljubezni in mestu, ki ga ima ta v našem življenju, pa bo oddajo zaokrožila Manca Košir.
Ko je ladja Mayflower s prvimi priseljenci iz Evrope leta 1620 plula do Amerike, je bilo na krovu več kot 100 ljudi. Dobrih 400 let pozneje se je po njeni poti odpravilo plovilo Mayflower 400. Na krovu ni bilo nikogar. Gre namreč za prvo avtonomno plovilo, ki je prečkalo Atlantski ocean. Kaj pomeni, da je plovilo avtonomno in do katere stopnje lahko pluje brez človeka? Človek je sicer kriv za približno 80 % nesreč na morju. Njihovo število bi lahko zmanjšale popolnoma avtonomne ali polavtonomne ladje. Ali bo v prihodnosti vodni promet avtonomen?
Obdobje pandemije je marsikje povzročilo tudi zelo povečan obisk gora. Okolica jezera Walchensee in gore, ki ga obdajajo, so se skoraj v trenutku soočile s kaotičnimi razmerami. V nasprotju z večino vplivnežev, ki ljudi nagovarjajo k obisku narave, se je Magdalena Kalus odločila, da bo to moč raje usmerila k njeni zaščiti. Vstop v hišo metuljev Botaničnega vrta v Szegedu je kot vstop v pravi deževni gozd. In sprehod po njem je neke vrste tropska pustolovšina, na kateri obiskovalce obkroža več kot 300 različnih metuljev ali letečih rož, kot jim pravijo. Kočevje najpogosteje vzbudi misel na prostrane gozdove, celo pragozd in seveda medveda. A Kočevje ali Gottschee, kot so mesto poimenovali kočevski Nemci, je seveda veliko več od tega. Socialna zadruga La Collina išče delo posameznikom ranljivih skupin: invalidom, nekdanjim odvisnikom, priseljencem in še številnim drugim. V zadnjih letih se je z odprtjem dveh socialnih gostinskih lokalov razširila tudi gostinska ponudba V Trstu.
Neveljaven email naslov