Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Družba Astech že več kot 20 let deluje na področju servisiranja in vzdrževanja klimatsko-prezračevalnih sistemov. Je eno prvih slovenskih podjetij v panogi s certifikatom kakovosti ISO 9001. Klimatski in prezračevalni sistemi so v zadnjih letih doživeli skokovit tehnološki razvoj, ki so ga terjale tako podnebne spremembe kot način življenja. Kako zahteven poklic je krovec, pa vedo v podjetju znanega mojstra Rudija Rudnika iz Celja. Bodoče kleparje-krovce čakajo štipendije, a je zanimanja za ta poklic zelo malo. Pri nas se lahko izobražujejo samo še na Srednji strojni šoli v Srednješolskem centru Ptuj.
Obiskali smo konjeniški klub Urh Bauman v Dogošah in spoznali njihove mlade konje. Predstavljamo evropski projekt LIFE NATURAVIVA – biodiverziteta – umetnost življenja. V okviru tega projekta je biologinja in operna pevka, Petra Vrh Vrezec, pripravila glasbene posnetke, v katerih je združila operne napeve in osveščanje o nujnosti ohranjanja narave in živalskih vrst. V Tropski hiši smo tokrat spoznavali nočno žival - pritlikavega počasnega lorija. Opozarjamo na ogroženost ježkov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
besedilo Elza Budu/glasba Mojmir Sepe Poletna noč je skladba, za katero je glasbo napisal Mojmir Sepe, besedilo pa Elza Budau. Leta 1964 je s prvo nagrado občinstva zmagala na festivalu Slovenska popevka. Zanimivo pa je, da sta popevko v alternaciji zapeli Beti Jurkovič in Marjana Deržaj, pri čemer se prva izvedba ni prijela, medtem ko je izvedba Marjane Deržaj čez noč postala ena največjih pesmi vseh časov in nekakšna himna slovenske popevke.
Stoletniki so najhitreje rastoča demografska skupina. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji v začetku leta živelo 363 ljudi, starih sto ali več let. In marsikdo med njimi dokazuje, da je življenje lahko lepo in pestro tudi v visoki starosti. Recepta za to, kako dočakati 100 let, vam v oddaji Ah, ta leta! sicer ne bomo dali, ker ga nimamo. Morda pa vam bodo nasveti in napotki, ki jih boste slišali, pomagali do polnejšega in kakovostnejšega življenja tudi v pozni starosti. Naša sogovornica je Ajda Svetelšek, dolgoletna sodelavka Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, danes pa psihologinja v Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar.
V Sloveniji znanstveniki že 30 let podrobno spremljajo stanje gozda: osutost drevesnih krošenj in porumenelost listja, zdravstveno stanje drevja, listno površino, spremembo vegetacije, stanje gozdnih tal, mineralno prehrano drevja, količino in kakovost padavin, poškodovanost zaradi ozona in rast drevja. Obseg dreves merijo celo vsakih 30 minut. Ugotovili so, da je ta najmanjši ob 10. uri dopoldne. To jim je dalo vpogled tudi v procese znotraj dreves. Koliko vode potrebuje eno drevo? Gozd intenzivno spremljajo na 10 vzorčnih ploskvah. V oddaji boste spoznali dve, Borovec blizu Kočevske Reke in Brdo pri Kranju. Kaj vse nam ti podatki povedo o našem gozdu? Kako se je v 30 letih spremenil, kako nanj vplivajo podnebne spremembe in kakšen bo čez nekaj let?
Vsak dan je na begu pred vojno in zatiranjem mnogo ljudi. Zgodba Afganistanca Mahbuba Alizade priča prav o tem. Bavarska je zdaj njegova nova nova domovina, Mahbuba pa je že postal gorski vodnik pri Nemški alpinistični zvezi. Mostovi so od nekdaj povezovali ljudi in veliko lažje jih je porušiti kot zgraditi. Marjan Pipenbaher iz Slovenske Bistrice je svetovno priznan konstruktor preko dvesto mostov, ki povezujejo dele dežel po vsem svetu. Dalmatinska klapa je tradicionalna oblika petja a cappella na Hrvaškem in odraža prijateljstvo ter ljubezen do petja. Leta 2012 so dalmatinsko klapo vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Lansko leto je v Tržaškem zalivu zaživel projekt "LETS” pod geslom “Začuti veter, da zapolniš jadra”. Skupina slepih in slabovidnih iz Italije in Slovenije, ki se je udeležila posebnega tečaja jadranja, se je s pomočjo učiteljev jadranja preiskusila na manjših športnih jadrnicah.
Ivo Konc je svoje prvo mazilo iz smrekove smole, s katerim si je lajšal težave s hrbtenico, izdelal pred 33 leti. Prodaja tega mazila je postala tako donosna, da je pustil službo profesorja športne vzgoje in ustanovil podjetje. Od leta 2010 očetovo poslanstvo uspešno nadaljuje sin Matic. Njegovo podjetje Smrekovit danes ponuja 11 različnih izdelkov iz smrekove smole in vsi so plod dolgoletnih raziskav in razvoja. Že vsa leta stavi na trgovanje od ust do ust; večino izdelkov proda v lekarnah, specializiranih trgovinah in po spletu, pa tudi v trgovini na sedežu podjetja in v bližnjem smrekomatu. Velik poudarek daje trajnostnim rešitvam. Izdelki so izključno naravni, rastlinskega izvora, zapakirani v reciklabilno embalažo.
V Posavju je vse več kmetij, ki delujejo samooskrbno in trajnostno. Predstavljamo ekološko kmetijo Pri Martinu, kjer se ukvarjajo tudi s turistično dejavnostjo. V projektu Inovativni mladi kmet Slovenije se je pred nekaj leti predstavila Barbara Petrič. Delovno mesto si je ustvarila na kmetiji Frangež, kjer prideluje in predeluje zelenjavo. Otroci na kmetijah se zelo hitro soočijo s proizvodno dejavnostjo. Ob tem se pogosto ne zavedajo nevarnosti, ki so jim izpostavljeni. Zanimalo nas je, kako nezgode preprečiti. Ob letošnjem tednu gozdov so gozdarji opozorili na pomen gozda v prihodnosti.
ZBIRKA POTONIK Potonike z barvami in kot puh lahnimi cvetovi izražajo nežnost in nas spominjajo na preteklost. Prve potonike je Sandra Leiner Lebar občudovala na babičinem vrtu. Zdaj jih imata z možem Rihardom nasajenih že preko 300 sort, vzljubila sta jih tudi zaradi preproste vzgoje. Večina je najlepših prav v teh dneh. NASADA ZA SENČNO IN SONČNO LEGO V balkonskih koritih ali umetelnih loncih si omislimo zanimive rastline, ki nas razveselijo z lepo razrastjo, barvami ali cvetovi. S klubom Gaia smo nad Laškim znova obiskali Jureta Aškerca in v čudoviti hribovnati pokrajini zasadili nevsakdanja nasada za senčno in sončno lego. IN MEMORIAM – IZIDOR GOLOB Poslovil se je Izidor Golob, vrhunski poznavalec mnogih trajnic, ljubitelj in žlahtnitelj predvsem perunik in maslenic, in uspešen ljubiteljski vrtnar. Spomin na Izidorja bo še naprej živel v zavidljivih zbirkah perunik in maslenic v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in na številnih ljubiteljskih gredah, pa tudi v spominih mnogih generacij vrtnarjev in gledalcev oddaje Na vrtu.
V podjetju Mehurček so sprva razmišljali zgolj o pralnici, a so dejavnost hitro razširili še na kemično čiščenje in šiviljska popravila. Danes operejo, očistijo ali popravijo skoraj 40 ton oblačil letno, njihova specialnost pa sta nega in vzdrževanje osebne varovalne opreme. Posebni specialisti na svojem področju pa so orodjarji. Obiskali smo bodoče orodjarje, ki se urijo na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju, ter Kovinostrugarstvo Gomilšek na Ptuju.
Nadaljevali bomo spoznavanje Maše in njenih živali, tokrat najprej konji, koze, osel in ovce, nato še psi in mačke. Večina posvojenih in rešenih. Spoznali boste tudi par, ki namerno posvaja ostarele pse in jim tako nudi vsaj nekaj sreče v življenje. V oči se vam bo zazrla sova uharica, pa tudi kakšno nagrado še imamo za vas. ozivalih@rtvslo.si
glasba in besedilo: Miladojka Youneed Miladojka Youneed, glasbena jazzovska zasedba iz Ljubljane, je prvo kaseto izdala leta 1986 pri založbi FV ŠKUC in je bila v slovenskem alternativnem prostoru edinstven pojav. Glasbo Miladojke Youneed označuje preplet različnih, običajno nezdružljivih popularno-glasbenih svetov.
Naša koža skupaj z nami nabira izkušnje in skoraj ničesar ne pozabi. Koža ni zgolj naš največji, ampak tudi izredno pomemben organ. Toda da lahko opravlja vse svoje naloge, je treba zanjo skrbeti; če ne bomo, nam bo to tudi hitro pokazala. Zakaj je koža pomembna in kako poskrbeti za njeno zdravje, bomo danes govorili z zdravnikom, dermatovenerologom Borutom Žgavcem. Kaj se dogaja s kožo, ko se staramo? Na katere kožne spremembe naj bodo starejši pozorni, kdaj se odpraviti k zdravniku? Zakaj se staramo tako različno? Katere sestavine naj vsebujejo izdelki za nego zrele kože, čemu pa naj se raje izogibamo? Kako lahko zmanjšamo vpliv škodljivih zunanjih dejavnikov na kožo? Tako kot velja za večino stvari v življenju, je tudi sončna svetloba po eni strani dobra in jo nujno potrebujemo, po drugi strani pa je nevarna in škodljiva, čeprav škodljivih učinkov morda ne vidimo takoj. Pretirana izpostavljenost UV-žarkom je tudi eden izmed pomembnejših dejavnikov za razvoj kožnega raka. Z najnevarnejšo obliko se je spopadla tudi Anja Matušin.
Tla pod našimi nogami so polna življenja. V žlici tal najdemo več milijard bakterij in gliv, več kot je ljudi na Zemlji. Poznamo pa jih le en odstotek. Največ jih živi v globini do 30 centimetrov. Kateri organizmi živijo v tleh naših pragozdov, ugotavljajo z DNK-analizo. Kako ta poteka? Zaradi oranja in gnojenja so organizmi bolj ogroženi v tleh, namenjenih kmetijstvu. Kako nanje vpliva različna obdelava zemlje in kako podnebne spremembe, dolgotrajna suša ali obilna deževja? Talni organizmi sodelujejo v številnih, nam nevidnih procesih v tleh. Raziskovalci jim lahko sledijo z merjenjem izpustov plinov iz tal.
Neprecenljivo je, da nas gledalci spremljate že 15 let! 27. maja 2008, na začetku svetovne gospodarske in finančne krize, smo namreč začeli s predstavitvijo dobrih praks slovenskega podjetništva. Vrsto let ste jih gledali v Pravi ideji, po covidni krizi pa smo šli z oddajo podjetno naprej. Skupaj ste lahko doslej videli blizu 500 zgodb o uspehu in predstavitev več tisoč inovativnih idej mladih. In prav o pomenu podjetništva, o tem, kako spodbujati poštene podjetniške prakse in še o čem – v tokratni oddaji Podjetno naprej.
V zadnjih dveh tednih so predvsem SV Slovenijo zajele obilne padavine in neurja s točo. Priporočila za tehnološke ukrepe v poljedelstvu nam predstavi specialist za poljedelstvo s KGZ Murska Sobota. 20. maja smo obeležili šesti svetovni dan čebel, ki so ga Združeni narodi razglasili na pobudo slovenskih čebelarjev. Letos so opozarjali predvsem na opraševalcem prijazno kmetijsko pridelavo. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so nedavno predstavili rezultate projekta v katerem so proučevali monitoring divjih čebel v Sloveniji. V Svečini so mladi domačini že tretjič pripravili prireditev s katero poglabljajoi sodelovanje med vinarji. Naša ekipa se je odpravila v obsežne gozdove pod Roglo, kjer z gozdom gospodari Peter Ločnikar.
ISTRSKI DIVJI ŠPARGLJI Grmovnati sestavi še divje narave v bližini Umaga spomladi skrivajo cenjene prehranske zaklade – divje šparglje. Z njimi popestri jedilnik tudi gospod Marko, lastnik bližnje parcele. Primerno narezane njegova žena doda v rižoto po italijansko. SVETOVANJA STROKOVNJAKOV Pred dvema tednoma smo se mudili v Poreču in bližnjih krajih. Tam se je namreč družilo več kot 600 vrtičkarjev. Podaljšan konec tedna so preživeli tudi na predavanjih strokovnjakov kluba Gaia: Nevenke Breznik Beton, dr. Mete Pivec, Miše Pušenjak, Matjaža Mastnaka in Vanesa Husića. Novo znanje in informacije iz prve roke bodo lahko uporabili pri delu na gredicah. DIVJA KOZJANSKA JUHA Divjo juho Karmen Gajšek skuha iz rastlin, ki jih je v izobilju takoj, ko stopimo iz domov. Nabiramo čim bolj neoporečne, pa tiste, ki jih poznamo. Juha iz navadne lakote, medvedjih tac, ivanjščice in še česa naj velja kot napoved za 1. festival nabiralništva, ki bo po Sloveniji 3. in 4. junija.
Ljubezen do vinogradništva je bila Boštjanu Protnerju skoraj položena v zibelko. Odraščanje med vinogradi in očetov vpliv pa sta ga ponesla v profesionalno vinarsko zgodbo, ki jo danes nadgrajuje že druga generacija. Na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor pa pišejo uspešno zgodbo v poklicu pečar-keramičar. Vsako leto vpišejo okoli 20 dijakov, letos bodo imeli prvič celo omejitev vpisa. Poklic, ki prinaša izzive in delovna mesta.
Obiskali smo Park prostoživečih živali v Destrniku, kjer lahko občudujemo veliko ogroženih vrst, med drugim tudi žerjave. Ponovno smo obiskali Damjano Senegačnik in spoznali posvojeno pujso, koze in kokoši. V Veterinarski bolnici Slovenska Bistrica, smo se pogovarjali z veterinarjem, specialistom za konje, Milanom Hrenom. Svetujemo, na kaj moramo pomisliti, preden v svoj dom pripeljemo papigo. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Tokrat se zapeljite z nami v svet motorjev. Strast, avanturizem, adrenalin, prijateljstvo, raziskovanje; vse to povezuje motoriste in motoristke različnih starosti. Zelo verjetno niste nekdo, ki že 45 let svet odkriva na dveh kolesih, tako kot gostja v studiu– psihologinja in psihoterapevtka Irma Žaman, zaprisežena motoristka. Z njo se bomo pogovarjali o predsodkih in stereotipih o motoristih, kaj pravzaprav definira motorista - je to motor, ki ga vozi, količina kilometrov, ki jih naredi, opozorili pa bomo tudi na to, da vožnja z motorjem ne sme biti sredstvo za sprostitev po stresnem tednu in kaj lahko naredi vsak posameznik, da bo njegova vožnja prijetno, a tudi varno doživetje. Na kratki vožnji smo se pridružili tudi skupini motoristov, ki vozijo najbolj legendarno znamko motornih koles na svetu – Harley Davidson. Z njimi je bil tudi 92-letni Simon Hribar, ki kljub visoki starosti še vedno rad sede na svojega Harleyja s prikolico. Vožnja z motorjem je veščina, ki se je nikoli do konca ne naučimo in jo je treba ves čas obnavljati. Sploh na začetku sezone, ko motoristom manjka fizične pripravljenosti, gibčnosti in spretnosti. Zato smo obiskali tudi trening varne vožnje na Vranskem.
Neveljaven email naslov