Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 2050 naj bi bilo na Zemlji 10 milijard ljudi, zato bomo morali pridelati več hrane. Rastline so v naravi izpostavljene ekstremnim vremenskim razmeram in številnim povzročiteljem bolezni, zaradi česa pridelamo manj hrane, kot bi je lahko. Ena od rešitev za zmanjšanje izgube pridelkov so genetski biosenzorji, molekule, ki zaznajo spremembo v rastlinski celici in jo sporočijo z merljivim signalom. Slovenski raziskovalci so s pomočjo teh senzorjev, ki so jih vnesli v rastline krompirja, odkrili signalizacijske celice, ki omogočajo odpornost krompirja proti virusu Y. Kaj razvoj novih metod pomeni za trajnostno kmetijstvo prihodnosti in kako se tega lotiti tudi z vzgojo odpornih sort poljščin?
28-letni podjetnik Rok Gartnar, ki prihaja z družinske kmetije nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, je svoj prvi stroj – pobiralni zgrabljalnik – razvil pri 21 letih, da bi se izognil ročnemu spravilu krme na zahtevnem strmem terenu. Z mlajšima bratoma in sestro ter še z 11 sodelavci danes razvijajo in izdelujejo še tračne obračalnike, gorske cisterne za gnojenje in drugo gorsko kmetijsko mehanizacijo višjega cenovnega razreda. Letno proizvedejo med 250 in 300 izdelkov, njihovi glavni trgi so, poleg Slovenije, Avstrija, Švica, Nemčija, Italija in Francija. Lani so v bližnji dolini kupili opuščeno kmetijo, kjer že gradijo nove poslovne in proizvodne prostore, s katerimi nameravajo potrojiti proizvodne zmogljivosti in omogočiti zaposlitev 250 ljudem.
Čebelam močno primanjkuje hrane in ogromno jih zaradi tega pogine. O tem v naši prvi reportaži. Sledilo bo pojasnilo, zakaj dobivajo kmetje v zadnjih dneh v nabiralnike obvestila o odmeri katastrskega dohodka s precej višjimi zneski, kot so bili zadnjih 6 let. Šli smo na cerkniško in planinsko polje, kjer mlade kmete pri razvoju dejavnosti bremeni Natura 200 in birokracija. Ob reki Rižani so pred časom s kohezijskimi sredstvi uredili tematsko sprehajalno pot in jo poimenovali MIR- od mlina do mlina. V Orehovljah pri Mirnu smo nabirali beluše in pripravljali jedi z njimi. Zamejska kolega pa sta se udeležila vinskega sejma Viniveri ter lova na sipe.
OPRAVILA NA VRTU MAJA Te dni se naše gredice ob nalivih spreminjajo v mlakuže, zato delo na vrtu stoji. Davor Špehar nas tolaži, da bodo tudi nekoliko kasneje posajene rastline rast uspešno nadomestile. Kljub deževju že razmišlja o zastirki za poletje. Pripravil bo tudi čaj iz rabarbarinih listov proti ušem oziroma insektom. SAJENJE SLADKEGA KROMPIRJA Sladki krompir zaradi prehladnega podnebja pri nas ne gojimo iz semen, temveč iz vegetativnih poganjkov. Razen videza z običajnim krompirjem nima veliko skupnega. Po njem posegamo tudi zaradi nizkega glikemičnega indeksa. Z Branko Valner, Martino Plohl Krevh in Anko Alt predstavljamo nekaj idej, kako in kam ga posaditi. OZELENITEV NADSTREŠKA Vrt je tudi kraj, kjer občudujemo tudi nastajanje in minevanje življenja – s pomočjo okrasnih rastlin. Za zamisel, kako polepšati dolgočasen nadstrešek, smo poprosili Sebastjana Liparja. Iz dekorativnih obrezanih vej je sestavil osnovo, ki jo je na koncu okrasil z raznobarvnimi sočnicami.
Slovenska plastična industrija zaposluje več kot 11.000 ljudi. V tej panogi deluje tudi družinsko podjetje Plastika Bevc, v katerem druga generacija nadaljuje več kot 40-letno tradicijo. Vse bolj specializiran je tudi poklic avtoserviserja, saj napredne tehnologije v avtomobilski industriji terjajo vedno nova znanja. Tem trendom sledijo tudi v centru mobilnosti podjetja Špan.
Predstavljamo čokoladno varianto labradorcev. Ob svetovnem dnevu čebel smo se pogovarjali s Karlom Vogrinčičem, predsednikom sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča pri ČZD Štajerske. Svetujemo, na kaj pomisliti in kako ravnati, če naša mačka urinira izven mačjega WC-ja. V Tropski hiši tokrat spoznavamo turake. Svetujemo, kako ravnati, če naletimo na zapuščenega ptičjega mladiča. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
glasba Dečo Žgur/besedilo Svetlana Makarovič Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Po novejših ocenah šteje celotna svetovna populacija med 700 milijoni in milijardo psov, s čemer so najštevilčnejši plenilci na Zemlji. “Skočno pesjad” opeva že Homer v Iliadi. Odnos med psom in lastnikom je snov številnih knjig, romanov: stke se vez, ki jo je pogosto težko razumeti. Toda naslovna pesem iz nadaljevanke iz 70. let pa je gotovo najbolj speven poklon prijateljstvu med človekom in psom.
Čebelarjenje je tradicionalna slovenska dejavnost, ki sega daleč v zgodovino. Naši predniki so namreč dobro vedeli, kako so ta majhna, a mogočna bitja pomembna za naše preživetje. Od leta 2017 20. maja zaznamujemo svetovni dan čebel. Pobuda, da si ta mala in pomembna bitja zaslužijo svoj dan, je prišla iz Slovenije. Slovenci smo res tesno povezani s čebelami, kar dokazuje tudi nedaven vpis slovenskega čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. O pomenu čebel za človeštvo in pomenu čebelarstva za Slovence se bomo pogovarjali s prvo slovensko čebelarsko mojstrico in podpredsednico Čebelarske zveze Slovenije, Marijo Sivec. Poleg pomena medonosnih čebel bomo predstavili tudi pomembno vlogo divjih opraševalcev. Čebelarstvo pa ni le dejavnost, vezana na podeželje, kar dokazujejo čebelarji v mestih. V Ljubljani smo obiskali tri urbane čebelarje. Ljubo Struna se s čebelarstvom ukvarja že več kot 80 let. Francu Petrovčiču se lahko zahvalimo za prvi mestni med v Ljubljani, Gorazd Trušnovec pa vodi društvo Urbani čebelar.
Na dnu Bohinjskega jezera ležijo dokazi o tem, kdaj so se v njegovi okolici naselili prvi ljudje in katere rastline so gojili. Vulkanski in cvetni prah, onesnažila v zraku, ostanki vodnih živali – vse to se kronološko odlaga na dnu jezer. Jezerski sedimenti najnatančneje zapisujejo zgodovino. Raziskovalci so v Bohinjskem jezeru izvrtali dva metra globoko vrtino sedimenta in s tem dobili več kot 6000 let stare zapise življenja v njem in njegovi okolici. Kdaj so se torej v Bohinju naselili ljudje in kako so živeli? In kaj se danes poseda na dno Bohinjskega jezera?
Na gričih zahodne Slovenije, v Goriških brdih, rastejo sladke češnje. Njihov sloves sega daleč v zgodovino in v širni svet. Danes prisegajo na butično pridelavo izbranih češenj. Med temi se najde tudi kar nekaj zelo starih sort. Ti sijoči rdeči sadeži vsako pomlad privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev. Eva Petrič je konceptualna intermedijska in likovno-vizualna umetnica, fotografinja, performerka in pisateljica. Diplomirala je iz psihologije in vizualne umetnosti na univerzi Webster na Dunaju, njeno življenje pa je razpeto med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom. Leta 1895 je Ljubljano prizadel močan rušilni potres. Po njem so na novo nastale številne pomembne zgradbe. Tako je bil sredi prestolnice leta 1902 zgrajen v renesančnem slogu Deželni dvorec. Tu sta dobila sedež kranjski deželni zbor in deželni odbor. Zgodovina dvorca je bila zelo pestra. V njem se je leta 1919 naselila tudi na novo ustanovljena prva slovenska univerza. V bližini Šempetra v Savinjski dolini je jama Pekel. Tri milijone let stara kraška jama ima zelo bogato zgodovino in velja za eno največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem. Skoznjo se vije skoraj 1200 metrov dolga urejena pot, ki ponuja številne zanimivosti. Goričko skriva številne zanimivosti. V gričevnati deželi, polni naravnih pojavov so tudi izviri mineralne vode, ki ji pripisujejo prisotnost življenjsko pomembnih snovi.
Podjetje Seascape, ki je leta 2008 našlo tržno nišo v razvoju, proizvodnji in prodaji majhnih športno-potovalnih jadrnic, je danes vodilno na svetu v svoji panogi. Letos bodo izdelali 1500. jadrnico, trenutno najbolj vroča je njihova nova – beneteau first 36, ki so jo ustvarili v sodelovanju s francoskim solastnikom in strateškim partnerjem. Potem ko je postala ameriška, francoska in angleška jadrnica leta, je osvojila tudi najprestižnejši naziv, evropska jadrnica leta 2023. Pomemben korak za podjetje s 130 redno zaposlenimi je bila selitev v nove prostore v Podpeči leta 2018, a z uspehi prihaja potreba po novi širitvi; samo za novo jadrnico imajo že več kot 100 naročil s pologom, rezervacije zanjo sprejemajo za leto 2025. Podjetje je lani ustvarilo 7,3 milijona evrov prihodkov, letos pa načrtujejo 40-odstotno rast.
Prihodnji konec tedna bodo na Ptuju pripravili že 34. festival Dobrote slovenskih kmetij. Po nekajletnem premoru bodo prehranske izdelke s slovenskih kmetij tudi razstavili. Letos se na festivalu podrobneje predstavlja celjska regija. 12. maja je minilo 23 let od ustanovitve KGZS. O dosedanjem delu zbornice se pogovarjamo z Romanom Žvegliče, ki je sedanji predsednik te nevladne organizacije. Ob koncu oddaje predstavimo zgodovino vinogradništva na območju Ptuja.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Sprva majhno podjetje v Lovrencu na Pohorju je hitro raslo, tako da ima danes okoli 60 zaposlenih in proizvodnjo v Radljah ob Dravi. Na začetku so naredili deset hiš letno, zdaj pa jih toliko izdelajo v pičlem mesecu. Brez pridnih rok pekovskega mojstra ni dobrega kruha, pa pravijo v pekarni Hlebček pri Pragerskem. Tudi v učnih delavnicah Srednje šole za prehrano in živilstvo že navsezgodaj zadiši po svežem kruhu in pecivu. Pek je iskan in cenjen poklic, poudarjajo.
Obiskali smo »mačkarno« dveh zaljubljencev v mačke in spoznavali pasemski mački maine coon in ragdoll. V duhu evrovizijskega konca tedna smo obiskali nekdanja slovenska predstavnika na Pesmi Evrovizije – Manu in Mrajana Hvala in spoznali njunega kodra Guccija. Med prebivalci Tropske hiše tokrat govorimo o egiptovskih skakačih. Po Sloveniji ted ni pešači Francozinja Jessica s svojim konjem Zingalom. Pridružili smo se jima na delu poti. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Slovenci imamo radi naravo, najsi bo to sprehod po gozdu, igra z otroki na travniku ali urejanje domačega vrta. Toda veliko travnatih in gozdnatih površin pomeni tudi veliko prostora, na katerem se zadržujejo klopi. Ti mali zajedavci lahko, ker prenašajo resne bolezni, postanejo velik problem. Najpogostejši bolezni, ki ju prenašajo klopi, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Lymsko boreliozo lahko uspešno zdravimo z antibiotiki, za klopni meningoencefalitis pa ni zdravila, lajšamo lahko le simptome te hude bolezni, pred katero se lahko zaščitimo le s cepljenjem. Kakšni so simptomi pri obeh boleznih, kako ju zdravimo, s kakšnimi dolgotrajnimi posledicami se spoprijemajo preboleli in zakaj je pomembno, da klopa čim prej odstranimo, je le nekaj vprašanj, na katera bo v studiu odgovorila infektologinja dr. Petra Bogovič. O svoji izkušnji boja z lymsko borelizo in o njenih posledicah pa bo pripovedoval gozdar Jože Prah.
Pralni stroj ožame perilo s centrifugo. To preprosto napravo pa uporabljamo še marsikje – tako v vsakdanjem življenju kot v industriji in znanosti. V Planici izvajajo poskuse s centrifugo, ki ustvarja umetno težnost. V prihodnosti jo bodo uporabljali na vesoljskih plovilih in tako pri daljšem bivanju astronavtov v vesolju preprečili izgubo njihove mišične mase. Z uporabo vrtenja delajo razletne teste. Centrifuga rešuje tudi življenja. Iz darovane krvi s centrifugiranjem izdelujejo krvne pripravke za transfuzijo. Z velikimi centrifugami, ki se vrtijo s hitrostjo 40.000 obratov na sekundo, bogatijo uran, ki je gorivo za jedrske elektrarne. Bi lahko v bližnji prihodnosti s centrifugami v vesolje izstreljevali satelite?
V bavarskih smučarskih središčih, kot sta Oberjoch v Allgäuu in Brauneck pri Lenggriesu, tarnajo nad pomanjkanjem snega, zato so se odločili ponuditi različne turistične alternative. In tako nastajajo pohodniške vasi. Ko se nežna plesalka edinstvenega akrobatskega plesa spusti na zemljo, postane odločna aktivistka. Nikolina Komljenović iz Zagreba je članica mednarodnega projekta umetnikov, ki se borijo proti žici na državnih mejah. Sto dvajset let stara sinagoga v Szegedu je druga največja na Madžarskem in četrta največja v Evropi. Njen prepoznavni videz odraža barvitost in sposobnost asimilacije judovske skupnosti. Lene fotografije je naslov projekta analogne fotografije, ki sta ga zasnovala tržaška fotografa Alessandro in Matteo. Lenobo določita kot željo po fotografskem slogu, ki dopušča prostor za odnos med fotografom in subjektom.
Miran Rauter, nekdanji uspešen tekmovalec v alpskem smučanju, je vodenje družinskega podjetja Hermi prevzel od očeta leta 2002. Takrat se je podjetje ukvarjalo predvsem s proizvodnjo in montažo strelovodne in prenapetostne zaščite, v zadnjem času pa se uveljavljajo še s kabelskimi policami in lestvami ter z nosilnimi konstrukcijami za sončne elektrarne. Celjsko podjetje je lani ustvarilo skoraj 20 milijonov evrov prihodkov, ponujajo pa že več kot 7500 izdelkov, ki so plod lastnega znanja in razvoja; registriranih imajo 12 patentov, 12 modelov in 10 blagovnih znamk. Njihovi izdelki med drugim varujejo pred udarom strele slovenski parlament in vladno palačo, jedrsko elektrarno Krško, kontrolni stolp na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, številne proizvodne in sakralne objekte, družinske hiše. Skoraj 60 odstotkov izdelkov izvozijo v več kot 50 držav. V Sloveniji zaposlujejo 131 ljudi, še 24 pa v hčerinskih podjetjih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Avstriji. Med epidemijo covida 19 so pospešili aktivnosti na področju digitalizacije in optimizacije, zgradili so nove proizvodne prostore in potrojili proizvodne zmogljivosti.
Na Ptuju so ob koncu aprila pripravili tradicionalni Slovenski vinogradniško - vinarski kongres. Ob predstavitvi aktualnih raziskav so udeležencem podali tudi smernice razvoja za v prihodnje. Z gostom v studiu se pogovarjamo o dozorevanju ozimnih žit in setvi koruze. Analize Evropske komisije so pokazale, da je skoraj polovica medu, ki ga uvozimo v EU ponarejenega. Čebelarji želijo v prihodnje kakovosten evropski med zaščititi s primerno kontrolo in oznakami. Zlata trsna rumeniai je neozdravljiva bolezen vinske trte, ki je razširjena v vseh vinorodnih evropskih državah. V Sloveniji ogroža obstoj vinogradništva in vinarstva predvsem na SV delu države.
Neveljaven email naslov