Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ključ do uspeha je tehnološki razvoj in hitro prilagajanje potrebam na trgu z novimi izdelki, pravijo v družinskem podjetju Medle, vodilnem proizvajalcu senčil. Nekdanje servisno podjetje za montiranje rolet ima danes 200 zaposlenih. Uspešno so razvili kulturo inoviranja, vztrajajo pri enoizmenskem delu ter prisegajo na trdne in poštene odnose s partnerji in sodelavci.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V življenju se nas lahko dotakne marsikaj, a nič ni prijetnejšega in bolj pomirjujočega od iskrenega dotika sočloveka. Od petih čutil, ki jih premoremo ljudje, je dotik morda najbolj spregledan, a obenem verjetno najpomembnejši. Ključen je pri tem, kako dojemamo svet. Poleg tega imajo dotiki, objemi in poljubi pomemben vpliv na naše telesno in duševno zdravje. Kljub temu pa se zdi, da se ne znamo več dotikati drug drugega, da se dotikov bojimo ali pa nam zanje preprosto zmanjka časa. O pomenu dotikov v našem življenju se bo voditeljica Helena Pirc pogovarjala s psihologom z dr. Aleksandrom Zadelom. Dotikanje izginja tudi iz zdravstvenih in varstvenih ustanov, čeprav je ravno tam mnogokrat najbolj potreben. Tega se zaveda tudi zdravnica Iwona Ewa Kosi, ki se brez strahu dotakne svojih pacientov. Obiskali smo jo v Koroškem domu starostnikov. Na koncu bomo spoznali še osebe z gluhoslepoto, za katere je dotik glavno sredstvo sporazumevanja in okno v svet. Slovenija je v letu 2021 postala tudi prva država na svetu, ki je jezik gluhoslepih vpisala v Ustavo Republike Slovenije.
Novembra lani je NASA proti Luni izstrelila eno večjih in zmogljivejših raket, Space launch system. NASA je pri tem in med samim letom rakete z opremo slovenskega podjetja Dewesoft merila več spremenljivk. Njihovi instrumenti so zajemali in v realnem času prikazovali od 200.000 pa do 15 milijonov vzorcev na sekundo. S slovensko opremo merijo tudi na mednarodni vesoljski postaji. Tam z mikrofoni iščejo mesta morebitnih trkov vesoljskih smeti v vesoljsko postajo. S satelitom Trisat-R pa na višini 6000 km z meritvami spremljamo vesoljsko vreme.
Med velike zgodovinske dogodke na Hrvaškem spada kmečki upor iz 16. stoletja. Tako kot vsako leto so ga tudi letos, ko mineva 450 let od stubiške bitke, zaznamovali z veličastno prireditvijo. Pri tem velika čast pripada konju, ki je globoko vpet v zagorsko naravno in kulturno dediščino. Preden je v 19. stoletju zagorela prva žarnica, so za razsvetljavo uporabljali petrolejke. Garaža Józsefa Hidega v Kiskunhalašu je kot muzej. Med številnimi zbranimi starinami pa je prav posebna zbirka starih petrolejk, ki jih je zbiratelj obnovil in rešil pred propadom. Oblikovalka Kerstin Rank iz Lichtenfelsa je pred časom odkrila zavržene rešilne jopiče. Te namreč zamenjajo vsakih deset let. Ustanovila je svoje zagonsko podjetje za večvrednostno recikliranje in pričela iz jopičev izdelovati torbe in modne dodatke. Do zdaj je predelala že več kot 400 000 rešilnih jopičev. Čeprav Slovenije ne povezujemo z vulkanskim delovanjem, je zanimivo, da sta prav na tem ozemlju v preteklosti bruhala dva vulkana. Zadnji je ugasnil pred tremi milijoni let. To je bil vulkan Pri Gradu na Goričkem. Ponovno so vulkan prebudili v doživljajskem parku Vulkanija.
Družina Melanšek že 56 let živi in raste s pisali, ki so plod lastnih inovacij in tehnoloških rešitev, v njihovo podjetje Vivapen pa je aktivno vključena že tretja generacija. Kar 98 odstotkov izdelkov, med katerimi so, poleg najrazličnejših pisal, tudi črnila in črnilni vložki, prodajo na tuje, v več kot 30 držav po vsem svetu. Njihov največji trg je Nemčija, izvažajo pa tudi v ZDA, Indijo in na Kitajsko. Sodelujejo z vrhunskimi proizvajalci pisal višjega cenovnega razreda, kot so Pelikan, Faber-Castell, Kaweco, Staedtler. Celjsko podjetje z 72 redno zaposlenimi je težavne razmere zaradi epidemije covida 19 izkoristilo za optimizacijo proizvodnje in okolju prijazne naložbe; za avtomatizacijo in robotizacijo so v zadnjih treh letih namenili 700 000 evrov. Letos jih čaka gradnja sončne elektrarne in nadaljnja digitalizacija proizvodnje
Predstavljamo turistično kmetijo Gartner, kjer v manjši sirarni predelujejo domače mleko v sir, maslo in nekatere druge mlečne izdelke. Čez poletje se po stari planšarski tradiciji s kravami selijo na planino Laz. Zavod Seneno bo 25. marca v Biotehniškem centru Naklo pripravil prvi Seneni festival, namenjen pridelovalcem in privržencem senene prireje. Okoli 5000 slovenskih kmetijskih gospodarstev ima registrirano eno ali več dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Predstavljamo dopolnilne dejavnosti na kmetiji Miklavžina v Šaleški dolini. Ponovno opozarjamo, kdaj morajo vozniki širokih kmetijskih vozil upoštevati omejitve in kako pravilno opravimo izredni prevoz.
JABOLČNI KIS IZ STARE SORTE Na vinorodnem Bizeljskem že od lanske jeseni spremljamo nastajanje mladega kisa. Pri Dececcovih za naravno fermentacijo namenijo povsem zrela jabolka, staro sorto štajerski mošancelj. Dragoceno kiselkasto tekočino večkrat pretočijo in precedijo. LESKA KOT HRANA IN ALERGEN Pridni nabiralci še zdaj v naravi izbrskajo kaj užitnega. Z doktorico Katjo Rebolj smukamo čvrste leskove mačice, ki jih lahko za popestritev jedilnika zmeljemo v moko. Če smo na lesko alergični, gospa Katja ponuja rešitev iz narave ... REZ JABLAN Mogočen štajerski mošancelj na parceli Dececcovih že kakih 100 let rodi. K temu zagotovo pripomore strokovna rez mladega inženirja agronomije. Primož bo opravil tudi zimsko rez na mlajšem opalu in pokazal različne oblike brstov. navrtu@rtvslo.si
Šolski center Rogaška Slatina je edini v Sloveniji, kjer se mladi izobražujejo v programu tehnik optik. Kako mladi spletajo splet? V podjetju Optiweb dihajo, vidijo in čutijo digitalno.
Z vodjo Centra za mačjo kulturo – Minami KAT , smo se pogovarjali o skrbi za starejše mačke. Ozrli smo se v zgodovino ponovne doselitve risov v slovenske gozdove, za tem, ko so veljali za pri nas že izumrlo vrsto. O usodi hrtov smo se pogovarjali s prostovolko društva Hrtji svet, ki se je pravkar vrnila z obiska zavetišča za hrte na Irskem. Obiskali smo ljubitelja pritlikavih koz, ki včasih prevzame tudi vlogo skrbnika pravkar skotenih kozličkov. Opozarjamo na opazovanje preleta žerjavov, ki se prav te dni prek Slovenije vračajo iz prezimovališč na gnezditvena območja Severne Evrope. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
glasba in besedilo Marko Brecelj Buldožer je slovenska rockovska skupina, ustanovljena spomladi leta 1975, ki je koncertirala na področju celotne Jugoslavije. Skladba Rastemo sicer nastopa kot “obilni dodatek” na Breceljvem albumu Cocktail, vendar stoji tudi na samem začetku zgodbe slovenske avantgardne skupine Buldožer: “Začela je tleti ideja o novi zasedbi, vključno z imenom Buldožer, vzetem iz parodije na pesem Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad (pa čeprav je to Buldožer), ki se je je domislil prijateljski pesnik Ivan Volarič Feo."
Tudi če pogosto obležijo umazane, polomljene in pozabljene, so igrače bistven del otroštva. Najljubša igrača z otrokom deli lepe trenutke in mu pomaga preživete težke. Igra je otrokova osnovna dejavnost in potreba. Igrača pa ni zgolj pripomoček, na katerega se igra osredotoča, ampak pogosto otrokov zvesti spremljevalec, prijatelj, sogovornik in zaveznik. Kako so se igrače in igre spreminjale v zgodovini, se bomo v oddaji Ah, ta leta!, najprej pogovarjali s strastno zbirateljico igrač Tatjano Bensa, kakšno vlogo imajo zasebne zbirke igrač pri ohranjanju naše kulturne dediščine pa bo pojasnila dr. Tanja Roženbergar iz Slovenskega etnografskega muzeja. Predstavili bomo tudi zbiralko igrač s Koroške. Od leta 2015 si lahko v Koroškem pokrajinskem muzeju v Radljah ob Dravi ogledate razstavo Gremo rinkico talat, ki je plod petih desetletij trajajočega raziskovanja in zbiranja igrač Majde Marije Sušek. Tudi v novejši zgodovini imamo nekaj primerov izvirnih igrač znanih slovenskih oblikovalcev in arhitektov. Ena takšnih je Konstrukta, izvirna igrača znanega slovenskega arhitekta in industrijskega oblikovalca Nika Kralja, ki pa je luč sveta ugledala šele pred kratkim.
V Sloveniji možganska kap vsak dan prizadene deset ljudi. Pogostost možganske kapi se s staranjem prebivalstva povečuje, s tem pa tudi potrebe po rehabilitaciji. Prve robote za rehabilitacijo so pri nas začeli uporabljati že pred približno desetimi leti. Danes je uporaba naprednih tehnologij in robotov za rehabilitacijo že povsem uveljavljena. Vendar se razvoj še ni ustavil, pri njem pa smo uspešni tudi Slovenci. Pokazali vam bomo naprave, ki pomagajo pri rehabilitaciji prstov, dlani, zapestja in rok. Te sestavlja veliko število sklepov, ki nam omogočajo spretne in natančne gibe, zato je rehabilitacija rok zahtevna.
glasba in besedilo Tomaž Domicelj Po jutru se dan pozna, pravi slovenski pregovor. In kako naj vemo, kakšen dan bo danes? Tomaž Domicelj nas je v nekih preteklih časih spominjal, da danes bo srečen dan. To so bila sedemdeseta leta. Leta 1975 se je mlad kantavtor z dolgimi lasmi in kitaro usedel na rob sveže razkopane ceste in zapel hvalnico optimizmu. Marsikdo pri Domicljevi skladbi misli, da gre za ljudsko pesem, pa je v resnici stara komaj dobrih štirideset let. Ta in morda še večji Domicljev hit, Slovenskega naroda sin, sta ponarodeli; kaj mora imeti pesem, da doživi tako laskajočo usodo?
Delo z ognjem in jeklom ter spoštovanje tradicije je vodilo enega redkih kovačev pri nas, Jožeta Krmelja iz Loške doline. Ljubezen do lesa in otrok pa je prinesla poslovno zamisel Andreju Rožmacu iz Logatca.
Tamara Sunarić, učiteljica razrednega pouka, je rada ustvarjala in raziskovala že v otroških letih. Pobudnica za izdelavo ročno izdelane interaktivne tihe knjige, ki je v celoti iz blaga in na vsaki strani ponuja novo didaktično aktivnost, je bila njena prvorojenka; ob spodbudi domačih je sprejela izziv, zamisel razširila in jo nadgradila v resen posel. Podjetje SmartiBook ima danes tri zaposlene in ponuja devet knjig ter štiri druge didaktične pripomočke, ki otroke spodbujajo k učenju različnih spretnosti. Knjige brez besed so primerne za različna starostna obdobja, tudi za dojenčke. Že v prvem letu so v podjetju ustvarili 100 000 evrov prihodkov; lani, ko so prodrli tudi na tuji trg, so prodajo skoraj potrojili. Izvažajo v Italijo, Nemčijo, na Češko in Poljsko, pripravljajo se na vstop v druge evropske države, odpirajo pa se jim tudi vrata na ameriški trg.
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je pred dnevi pripravil strokovni posvet o varstvu trajnih nasadov. Sirarji na kmetijah so povezani v Združenju kmečkih sirarjev Slovenije. Obiskali smo štiri njihove člane, ki jih bomo predstavili v naših oddajah. Organizacija združenih narodov je leto 2023 razglasila za mednarodno leto prosa. Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev je preteklo soboto v Ljubljani organiziralo četrte Pislakove dneve. Gostili so svetovno priznanega biologa in čebelarja iz Amerike. V Veržeju smo v gozd pospremili mladega prejemnika priznanja za skrbno gospodarjenje z gozdom.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Obiskali smo hotel za pse – Rolfijev raj. V Tropski hiši smo tokrat spoznavali bogomolke in paličnjake. S predsednikom Društva za osvoboditev živali smo se pogovarjali o dodajanju insektov v človeško prehrano in kakšen odnos imamo do teh živali. Predstavljamo primer odličnega sodelovanja stanovalcev v naselju v Ljubljani, ki skupaj ohranjajo in skrbijo za zelene površine v njihovi okolici in za tamkajšnje živali. Ugotavljamo, kako se ptice prilagajo na življenje v mestih. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Upokojitev in zaposlitev se na prvi pogled izključujeta, a ni nujno, da je tako. Čeprav ste morda že končali kariero, to še ne pomeni, da ne morete del svojega časa nameniti dejavnostim, ki vam prinašajo denar. Izboljšanje finančnega položaja je zagotovo pomemben vidik dela po upokojitvi, vsekakor pa ni edini in morda niti ne najpomembnejši. Na vprašanja kako, zakaj in kje poiskati delo bo v oddaji odgovarjal Mitja Pajek, idejni vodja spletnega portala SeniorDela. Za pravico starejših do dela se že dolgo zavzema tudi predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje, dr. Ana Krajnc, ki poudarja, da nihče ne bi smel ovirati pravice starejših do učenja in dela. Prisluhnili bomo tudi zgodbam petih upokojenk, ki so si bolj iz želje kot nuje po upokojitvi našle nove zaposlitve. Oddajo pa zaokrožimo s prispevkom o tem, kako spletni portal SeniorDela deluje in kako ga uporabljati.
Neveljaven email naslov