Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljudsko izročilo zajema različne oblike ustnega, pisnega in materialnega izražanja, ki se prenaša iz roda v rod, in vključuje pripovedke, pesmi, običaje, obrede, tudi znanje in še veliko več. Prevzelo je tudi prvo gostjo oddaje Dušico Kunaver, ki se je je prijel vzdevek romantična etnologinja. Z njo bomo razkrivali bogastvo naše ljudske dediščine, razloge, da so nekatere ljudske šege ostale žive tudi po več 100 ali celo 1000 letih, česa vsega nas učijo ljudske pripovedke ter zakaj je pomembno, da ljudsko dediščino ohranjamo in jo prenašamo na naslednje generacije. Obiskali smo tudi 80-letnega Dušana Kaplana, ljubiteljskega opazovalca narave in zapisovalca ljudskega izročila o vremenu, ki svoja opažanja pridno zapisuje in jih nato vsako leto izda v vremenski pratiki, ter člane Akademske folklorne skupine France Marolt, ki jih združuje ljubezen do plesa, glasbe, oblačil narodne noše in seveda do naše skupne preteklosti. Zakaj je pomembno ohranjati ljudsko izročilo in kako ga lahko širimo tudi v digitalnem okolju, bomo v rubriki Ah, ta splet! razkrivali s folkloristko dr. Barbaro Ivančič Kutin iz ZRC SAZU. O sodobni pripovedni folklori in o tem, kako se obredi, ki zaznamujejo prelomnice v našem življenju, skozi čas spreminjajo in tudi izginjajo ter kakšna je vloga sodobnih pripovedk ali urbanih legend, bomo spregovorili z etnologom in kulturnim antropologom mlajše generacije dr. Ambrožem Kvartičem.
Vizionar Jure Naglič se je z izrabo odpadkov začel ukvarjati že pred 30 leti. Danes vodi uspešno podjetje Ekstera s štirinajstimi zaposlenimi. S tehnološkim razvojem ter obdelavo in predelavo odpadkov si prizadevajo priti do novih virov surovin. Za inovacije so dobili številna priznanja, med drugim za lonček, v celoti izdelan iz biorazgradljivih materialov. Biti mesar pa danes ne pomeni le delati z mesom. Program mesar temelji na treh poklicnih standardih: razsekovalec mesa, predelovalec mesa in mesnin ter prodajalec mesa in mesnin. Čedalje več mesarjev postaja tudi strokovnjakov za pripravo jedi.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
SADIKE DIVJIH BELUŠEV Tudi celinci, ne le Primorci in Vipavci, lahko na vrtove sadimo divje beluše! Mojca Rehar Klančič je iz jeseni nabranih semen vzgojila sejančke, ki so že kmalu po kalitvi razvili močne, razraščene korenine. Za uspešno rast – na enem mestu celo več desetletij – potrebujejo razmere kraške gmajne: lahka, odcedna in humusna ali le rahlo pognojena tla. SPOMLADANSKA DELA V RASTLINJAKU Davor Špehar tudi pozimi v rastlinjaku redno zaliva in rahlja prst. Še bolj prhka je postala, ko se je v dveh mesecih v njej popolnoma razkrojila potička bokaši. Redkvice seje v presledkih, da jih lahko uživa v časovnih razmikih. Upošteva kolobar. Za boljšo rast posevkov je preizkusil že marsikaj, zaupa nam, kaj se najbolje obnese ... RASTLINE ZA ČIŠČENJE ZRAKA V DOMOVIH Nekatere sobne rastline nam, čeprav je to v prostorih težko opaziti, pomagajo pri čiščenju. Gre za večinoma tropske rastline, ki skozi liste vsrkavajo človeku škodljive hlapne organske spojine. Med predelavo za lastno hrano uravnavajo vlažnost v prostoru, zrak pa očistijo prahu, mikrobov. Predstavljamo, katere sobne rastline so odlični čistilci zraka. LJUBENSKE POTICE Konec 19. stoletja so morale biti na cvetno nedeljo butare oz. po ljubensko potice sestavljene iz sedmih vrst lesa. V tem stoletju in po poplavah, ko si narava še ni opomogla, pa je mladi Tomaž izbral nekaj vej tise, vrbe in bršljana, s katerega bingljajo črne jagode. Vas zanima, kakšno potico je sestavil s pomočjo očeta Tadeja?
Videti je kot meso, ima vonj in celo okus mesa. Pa vendar ni meso. V slovenskem podjetju so razvili rastlinski nadomestek mesa. Kako jim je to uspelo? Na svetu vsako leto pojemo 360 milijonov ton mesa, v Sloveniji v povprečju 87 kilogramov na prebivalca. Strokovnjaki opozarjajo, da je meso v prehrani pomembno, a bi ga morali pojesti manj – tudi zaradi okolja. Poleg nadomestkov iz rastlin je alternativa tudi meso iz laboratorija. Razvija ga več kot 150 laboratorijev po svetu, med njimi slovenski. Kako poteka tako gojenje mesa in kako dolgo traja, da iz ene same celice dobimo zrezek? Ali pri proizvodnji laboratorijskega mesa nastane manj toplogrednih plinov kot pri živinoreji?
Mladi podjetnik leta 2023 Seudin Softič je ustanovitelj in solastnik šoštanjskega podjetja Autotech, ki z uvajanjem avtomatizacije in robotizacije podjetjem pomaga pri preskoku v industrijo 4.0. Magister inženir elektrotehnike je izkušnje najprej nekaj let nabiral v Gorenju, že šesto leto pa s solastnikom Maticem Dražnikom uspešno krmarita na samostojni podjetniški poti. Začela sta s tremi zaposlenimi in štirimi študenti, danes je v njunih podjetjih Autotech in Steeltech redno zaposlenih 28 ljudi, še štiri pa v hčerinskem podjetju v Bosni in Hercegovini. Prihodek Autotecha se je v petih letih povečal s pol milijona na skoraj 2,3 milijona evrov. Prvi veliki kupec njihovih inovativnih rešitev je bilo Gorenje, danes imajo med drugim posle v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, obeta se jim tudi posel v Kanadi.
avtor besedila: Andrej Praprotnik avtor glasbe: Leopold Belar Oddaja osvetli zgodovinski in glasbeni vidik najbolj znane in priljubljene slovenske božične pesmi, Glej zvezdice božje, ki jo je uglasbil Leopold Belar. Najbolj znana in priljubljena Sveta noč je nastala za božič leta 1816, in sicer v Oberndorfu pri Salzburgu in je prevedena v več kot 300 jezikov. Tudi v sodobni pop kulturi ima božična glasba posebno mesto. V pogovoru z zborovodkinjo bo tekel pogovor o današnjem dojemanju te posebne pesmi. Belarjevo melodiko označujejo kot tekočo, naravno in lahko dojemljivo. Je to skrivnost, da je prav ta pesem tako priljubljena?
V življenju se ves čas srečujemo s pravili primernega vedenja, ki urejajo medsebojne odnose in preprečujejo kaos. V vsakdanjem življenju jih imenujemo bonton. Seveda se pravila v različnih kulturah razlikujejo. V bolj formalnih okoljih pa se sistem pravil in postopkov, ki narekujejo naše vedenje, imenuje protokol. Zakaj ga potrebujemo in kako se pravila primernega vedenja s časom spreminjajo, se bomo v studiu pogovarjali z vodjo protokola Republike Slovenije, mag. Aleksandrom Strelom. Spoznali bomo tudi, kako se primerno in spoštljivo vesti na posebnih dogodkih, kot so poroke, pogrebi ali obiski kulturnih ustanov. Tudi skupen obed pogosto pokaže, kakšna je naša kultura vedenja za mizo, zato bomo predstavili nekaj ključnih priporočil, o kulturi obdarovanja pa bomo spregovorili s filozofom dr. Mirtom Komelom. Velik del naše komunikacije se je preselil tudi na splet. Pošiljanje elektronskih sporočil, klepetanje na različnih forumih, objavljanje fotografij na družbenih omrežjih je postalo sestavni del našega vsakdana. A tudi tam veljajo pravila primernega vedenja. Kakšna so, nam bo v rubriki Ah, ta splet! razkrila Nina Cijan z gostjo Majo Vreča, strokovnjakinjo za varno rabo interneta. Oddajo o primernem vedenju bomo končali s pogovorom o moči, ki jo ima naša zunanja podoba, o moči, ki jo nosi obleka. Z nami bo avtorica treh knjig o kulturi oblačenja, Lea Pisani.
Robotizacija proizvodnje je postala pri Knapičevih nepogrešljiva. V podjetju so se specializirali za proizvodnjo industrijskih nožev, sprva za kmetijske stroje, danes pa so uveljavljeni na področjih plastike in reciklaže odpada ter tudi v lesni industriji. Zavedajo se, da lahko samo z vlaganji v avtomatizacijo delovnih procesov konkurirajo na tujem trgu, kamor prodajo 85 odstotkov proizvodnje. Njihova prednost pa je velika prilagodljivost. Letno ustvarijo tri milijone evrov prihodkov in so se po merilih Ajpesa uvrstili med 2,6 odstotka hitrorastočih slovenskih podjetij. Obiskali smo tudi Kolomana Gomboca, ki še vztraja s pletenjem košar. Obrti se je naučil od očeta, sicer kovača. Pravi, da je rokodelec že od mladih nog, kot otrok je izdeloval predmete iz trave in šibja. Zdaj pa mu pri delu pomaga žena, mladih ta obrt ne zanima.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
1. ORODJE ZA GLADEK REZ Zimska rez sadnega drevja se zaključuje, kot zadnje porežemo breskve, kjer rez opravimo v času cvetenja. Kakšno orodje - škarje in žage - potrebujemo, iz praktičnih izkušenj svetujeta zakonca Plohl Krevh iz Črete. 2. SAJENJE IN SETVE V VISOKI GREDI V letošnji sezoni spremljamo posevke v visoki gredi, ki jo je Sebastjan Lipar postavil lani ob letni kuhinji. Pove, kje ga je lani polomil, in katere setve ter sajenja opravimo marca. 3. ZA DOBRE SADIKE PARADIŽNIKA Uspešnost sezone radi merimo po pridelku paradižnika. Za dobre plodove potrebujemo poleg ustreznega poletnega vremena poletja tudi zdrave, čvrste sadike. O vzgoji sadik smo povprašali specialistko za zelenjadarstvo, dr. Kristino Ugrinović iz Kmetijskega inštituta Slovenije. 4. KOLAČ S POKUHANIMI BELUŠI Nekaj aprilskega dežja in zmerno tople pomladi je treba, da v kraških gozdovih vzniknejo divji šparglji. Izvedeli smo, da jih je mogoče kupiti tudi kot sadike, za pokušino pa v tokratni oddaji predstavljamo odličen kolač z beluši. navrtu@rtvslo.si
Krek je bil teolog in eden najvplivnejših slovenskih intelektualcev 20. stoletja. Bil je začetnik krščanskega socializma na Slovenskem. S profesorjem teologije dr. Janezom Juhantom smo se pogovarjali o tem, kaj je Krek pomenil za sodobnike, še posebej za Cankarja, pa tudi o njegovi resnično evangelistični vlogi in izjemnih organizacijskih sposobnostih. Sociolog dr. Srečo Dragoš nam je predstavil osnovne značilnosti najpomembnejšega Krekovega dela Socializem, pri čemer nam je pojasni tudi, kakšno vlogo ima v Krekovi misli država kot porok pravičnosti. V okolju murskosoboškega gradu smo se srečali s pisateljem Štefanom Kardošem, in ta nam je povedal anekdoto o Krekovem klobuku, ki mu Žižek pripisuje močno senco, saj naj bi pod njegovimi krajniki namreč nastajala slovenska literatura.
Trenje se pojavi pri skoraj vsakem vrtenju ali stiku dveh površin v gibanju. Osrednjo vlogo ima denimo pri krlingu. Dobre klasične mehanske ure imajo približno 150 mest, na katerih prihaja do trenja. Zaradi njega izgubimo 20 odstotkov vse energije. Kako bi ga lahko zmanjšali? S tem se ukvarjajo tribologi. Ti poleg vseh lastnosti, ki vplivajo na trenje, raziskujejo in razvijajo različna maziva, da bi zmanjšali trenje. Za zmanjšanje trenja v urnem mehanizmu uporabljamo do 50 različnih vrst maziv. Med najzahtevnejšimi je uporaba maziv v formuli 1. Z boljšimi mazivi bi lahko dosegli manjše trenje, zanesljivejše delovanje in daljšo dobo trajanja vozil, predvsem pa večje hitrosti.
Rok Jelovčan je svetovni kolesarski popotnik. Osvojil je že več kot 25 svetovnih in evropskih držav oziroma 50 tisoč kilometrov. Nedavno je dosegel svoj osebni rekord – v osmih mesecih je prekolesaril neverjetnih 13 tisoč kilometrov, pot je začel v Turčiji in končal v Indiji. Lesene smuči, smučarski čevlji iz usnja, oblačila pa iz klobučevine in volne. V Krünu v okrožju Werdenfels vsako leto organizirajo nostalgično smučarsko tekmo. Hrvaški kraji, znani po ovčereji, so zaradi želje po združitvi naravnih in tradicionalnih bogastev ustanovili lokalno akcijsko skupino. Volno vidijo kot enega svojih glavnih virov. Akademik in raziskovalec na Univerzi v Innsbrucku, doktor biologije Martin Carl Kinzner, je neko jutro sprejel nenavadno odločitev. Postal je čevljar.
glasba Borut Lesjak/besedilo Fran Milčinski Ježek Leta 1957 je Ne čakaj na maj v istoimenskem filmu Františka Čapa prvič zapela Olga Bedjanič - Hiperbola, ki ji je glas posodila sopranistka Zlata Ognjanović. Avtor glasbe je bil Borut Lesjak, besedilo pa je napisal Frane Milčinski Ježek. Danes naslov pesmi poznamo vsi; Obnese se kot ljubezenski nasvet. Pa tudi kot shujševalni napotek. Deluje kot marketinški slogan. Tako se imenujejo filmski festivali, razstave ali tedni ljubiteljske kulture: zmeraj znova pride prav kot časopisni naslov in celo kot moto za samopomoč: vzami si čas takoj, ne čakaj na maj!
V novi, prenovljeni in daljši oddaji Ah, ta leta! bomo tokrat slavili ženske, ki svoje delo razumejo kot poslanstvo, ne le kot poklic. Ženske, ki premikajo meje, posegajo na nekoč povsem moška področja in nas s svojim delovanjem navdihujejo. V studiu se nam bodo pridružile akademikinja dr. Alenka Šelih, s katero bomo spregovorili o prezrtem pomenu in vlogi žensk v naši zgodovini, pianistka nebeške vizije in herojske moči, prva dama med slovenskimi in tudi svetovnimi pianistkami Dubravka Tomšič Srebotnjak ter znanstvenica dr. Saša Novak. Spoznali bomo tudi županjo občine Črna na Koroškem Romano Lesjak, ki je ob lanskih poplavah pokazala, kako se da odločno in predvsem srčno voditi skupnost v težkih časih, ter akademsko kiparko Vlasto Zorko, ki pri skoraj 90 letih še vedno ustvarja, najraje svoje značilne skulpture žensk, ki se jih je do danes nabralo že več kot 1000. Kako se prepletata umetnost in umetna inteligenca, pa nam bo z gostjo dr. Narviko Bovcon predstavila Nina Cijan, voditeljica nove rubrike Ah, ta splet!, namenjene širjenju digitalne pismenosti. Kot prvo med prvimi pa smo obiskali predsednico države dr. Natašo Pirc Musar, ki je s svojo vero vase in v svoje sposobnosti postala prva predsednica države in s tem na najvišji ravni nakazala simbolni premik k enakopravnosti spolov.
Pred 35 leti je uspešna podjetnica Nataša Berginc začela zgodbo o ustvarjanju lastne blagovne znamke Co.Andraž. V podjetju letno izdelajo do 40.000 kosov športnih oblačil, večino prodajo doma, močno pa zadnja leta povečujejo tudi prodajo na tujem. Njihova prednost je prilagodljivost povpraševanju na trgu, zato veliko vlagajo v posodabljanje proizvodnje. Zelo ustvarjalen in vztrajen pa je Zvone Drobnič, ki je eden redkih steklopihalcev v Sloveniji. Ogenj ga je začaral pred 53 leti in želi si, da bi začaral še koga. V oddaji pa smo spregovorili tudi o lesnopredelovalni industriji, ki bi potrebovala prestrukturiranje. Skupno bo država za pomoč panogi z razpisi za lesarstvo namenila približno 16 milijonov evrov, od tega je 14 milijonov evropskih sredstev.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
PRESAJANJE ČEŠNJE Začetek marca je še čas za presajanje sadnega drevja in okrasnih rastlin. Na vrtu Sebastjana Liparja raste mlada češnja, ki je divje zrasla ob matičnem drevesu. Ker je kosilnica ni ujela, jo je Sebastjan pred tremi leti cepil, pred nekaj dnevi pa presadil na novo mesto, kjer bo imela več prostora. MAREC NA VISOKIH GREDAH IN V RASTLINJAKU Visoke grede različnih višin sta Marko in Jure sestavila iz odpadnih materialov. Obložene so z gumbasto folijo, na dnu pa imajo mrežo proti voluharjem. Z Nevenko Breznik Beton iz kluba Gaia sta posadila prej doma nakaljen grah. Marko pa medtem v ogrevanem rastlinjaku vzgaja toploljubne plodovke in potaknjence okrasnih rastlin. POSEBEN ŠOPEK ZA DAN ŽENA Ob mednarodnem dnevu žena je cvetličarski mojster Simon Ogrizek sestavil osupljiv šopek. Poleg vrtnic in suhih zajčjih repkov je uporabil občutljive tulipane, pa veje okrasnega ribeza, bršljana, ki jih našel na dvorišču dvorca Gutenbuchel v Šoštanju. Seveda pa naj podarjen šopek spremljajo tudi vsakodnevno izkazano spoštovanje nežnejšemu spolu. navrtu@rtvslo.si
Avtor besedila: Kajetan Kovič Avtor glasbe: Marjan Vodopivec Ni ga bolj svobodnega občutka, kot če pohajaš po planinah in ohranjaš dobro voljo. Kekčeva pesem je naslovna skladba filma Srečno, Kekec iz leta 1963, toda Kekec ima dve pesmi, in v obeh opeva dobro voljo: v prvi pravi, da je dobra volja najbolja in da to čivkajo že siničke, v drugi pa se odpravi, da zaseje dobro voljo med ljudmi. Glasbo za Kekčevo pesem je napisal skladatelj Marjan Vodopivec, ki se je posvetil tudi iskanju mladih pevskih talentov. Filmsko izvedbo Kekčeve pesmi je leta 1963 zapel kantavtor Martin Lumbar, ki je glas posodil igralcu Velimirju Gjurinu. O dobri volji s psihološkega vidika, pa tudi o tem, ali danes mladi glasbeniki znajo še tako dobrovoljno zapeti, bo tekla beseda v oddaji.
Neveljaven email naslov