Pilotni projekt se je začel na podlagi tristranske pogodbe med Ministrstvom za kulturo, Fakulteto za računalništvo in informatiko (FRI) ter RTV Slovenija, sklenjene 29. septembra. V pilotni fazi bo prvič v praksi preizkušeno delovanje aplikacijskega vmesnika, razvitega na FRI, ki bo govorjene TV-vsebine v realnem času pretvarjal v podnapise. Več o podpisu pogodbe si lahko preberete na povezavi.

Preizkus in prilagoditev razpoznavalnika govora

Vodja Multimedijskega centra RTV SLO Anže Ančimer je napovedal, da bodo delovanje razpoznavalnika v pilotni fazi preizkusili s ciljno skupino, po ovrednotenju in glede na zbrane predloge pa se bodo pogovarjali o prilagoditvah in nadaljnjih korakih. »Odločali se bomo na podlagi tehničnih zmogljivosti, raziskav in možnosti produkcijske implementacije razpoznavalnika v proces produkcije Radiotelevizije Slovenija,« je povedal Ančimer. Pilotni projekt se bo predvidoma končal 15. decembra. Šele takrat bo mogoče kaj več povedati o tem, kdaj ter v kakšni obliki in obsegu bodo samodejno podnaslovljene vsebine dostopne občinstvu.

Pomen projekta za gluhe in naglušne

Kako potreben je razvoj takšne aplikacije v Sloveniji, že dalj časa opozarjajo tudi gledalci TV Slovenije – tako gluhi in naglušni kot gledalci z različnimi okvarami ali starostno oslabljenostjo sluha. Še posebej veliko odzivov je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski prejela med epidemijo, saj so bile pomembne informacije za ta del občinstva velikokrat nedostopne: številni ne razumejo kretanja, to je sporazumevanja z znakovnim jezikom, podnapisov pa v oddajah, ki potekajo v živo, ni mogoče zagotoviti.

Sorodna novica Vidimo napihovanje mask, razumemo pa nič!

Aplikacije za prepoznavanja govora v tujini že obstajajo, vendar se pri zapisovanju slovenščine niso izkazale za dovolj natančne in kakovostne. V Službi za podnaslavljanje na RTV Slovenija so zato med epidemijo preizkusili številne nove prijeme podnaslavljanja, ki bi gledalcem omogočali takojšnje informacije v obliki podnapisov. Predvajano vsebino so na primer simultano povzemali s hitrim tipkanjem in vsebino podnaslavljali z nekajsekundnim zamikom, vendar so se vsi ti načini izkazali za nezanesljive in s preveč napakami, da bi se jih uveljavilo v praksi.

Varuhinja je vsako pritožbo ali pobudo občinstva izkoristila za poziv pristojnim, da je treba razviti sistemsko rešitev, ki bo omogočala podnaslavljanje televizijskih vsebin v živo. Veseli jo, da je s podpisom pogodbe prišlo do sodelovanja med RTV Slovenija, Ministrstvom za kulturo in FRI, z začetkom pilotnega projekta pa do premikov na področju razvoja aplikacije, ki bo omogočala zapisovanje govorjene besede in s tem večjo dostopnost TV-vsebin tudi občinstvu, ki ne sliši.

Nesorazmerno breme pri zagotavljanju dostopnosti informacij in televizije

Zagovornik načela enakosti je aprila 2021 v postopku obravnave domnevne diskriminacije osebe z okvaro vida, v zvezi s pravico do dostopa do informacij in televizije, zapisal, da ponudnikom dobrin in storitev ne sme biti naloženo nesorazmerno breme pri zagotavljanju dostopnosti teh dobrin in storitev osebam z invalidnostmi. Zagovornik je vladi priporočil, naj za izboljšanje položaja senzorno oviranih oseb odpravi pomanjkljivosti na zakonodajnem področju in za izboljšanje dostopnosti do informacij in televizije zagotovi tudi finančna sredstva. Več na povezavi.