7. avgust: Na vrhu Triglava stoji Aljažev stolp
Na današnji dan
Objavljeno: 7. avgust 2018 ob 00:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Aljažev stolp
Aljažev stolp je bil postavljen 7. avgusta 1895. Foto: BoBo
Zgodovina beneškega bienala sega v leto 1893. Foto: RTV SLO
Jonathan Edwards
Jonathan Edwards je v Göteborgu v troskoku postavil nov mejnik - 18,29 m. Foto: EPA
Charlize Theron
Charlize Theron je ena izmed najbolje plačanih igralk v Hollywoodu. Foto: EPA

Leta 1895 je šentviški klepar Anton Belec skupaj s pomočniki postavil in v petih urah utrdil Aljažev stolp na vrhu Triglava.

V 1,90 metra visokem stolpu s štirimi okenci, so bili 3 stolčki, vpisna knjiga, kuhalnik na špirit in Triglavska panorama slikarja Pernharta. Stolp je bil opremljen tudi s telegrafom in bila je mogoča komunikacija s Kredarico in Dovjim.

Dovški župnik Jakob Aljaž je med svojim službovanjem na Dovjem začel opažati veliko zanimanje tujcev za slovenske gore. Temu se je skušal upreti tako, da je od dovške občine za en goldinar kupil vrh Triglava (16 m2).

Aljaž si je zamislil in financiral majhen valjast stolp iz debele pocinkane pločevine, ki naj bi nadomestil propadajočo leseno triangulacijsko piramido na vrhu. Aljaž je vrh in stolp podaril Slovenskemu planinskemu društvu z željo, da bi ohranil slovensko lice slovenskim goram.

Stolp je preskrbel s skromno, a najnujnejšo opremo ter dal namestiti kopijo panorame s Triglava, ki jo je naslikal slikar Marko Pernhart. Ko je ta izginila, jo je zamenjala panorama Vinka Mazija. Opremljen je tudi s strelovodom.

Stolp so kasneje pogosto prilagajali, mu dodajali spominske plošče, zastavico na konici zamenjali s peterokrako in to znova z zastavico z letnico postavitve. Večkrat je bil tudi prebarvan, in sicer zeleno-belo-rdeče, ko je ob njem med vojnama potekala meja med Jugoslavijo in Italijo, ali na rdeče v času komunizma. Temelji pa so bili prav tako večkrat podbetonirani. Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, kmalu zatem pa je postal last države.


Leta 1816 je Simón Bolívar v bitki pri kraju Boyacá premagal Špance.

Leta 1864 je umrl slovenski fotograf in izumitelj Janez Avguštin Puhar.

Leta 1893 so v Benetkah prvič odprli mednarodno razstavo moderne umetnosti. Slavni beneški bienale še danes nadaljuje izročilo in vsake dve leti predstavi dogajanja v sodobni umetnosti.

Leta 1904 je umrl slovenski režiser, igralec in pedagog Slavko Jan.

Leta 1921 je umrl ruski pesnik Aleksander Aleksandrovič Blok.

Leta 1932 se je rodil znameniti etiopski atlet Abebe Bikila. Na olimpijskih igrah leta 1960 in 1964 je osvojil zlato medaljo v maratonu.

Leta 1938 je v Moskvi umrl ruski igralec, režiser, gledališki intendant in teoretik Aleksejev Konstantin Sergejevič Stanislavski. Leta 1898 je ustanovil Moskovsko umetniško gledališče, s svojimi naturalističnimi predstavami in posebnim načinom dela z igralci pa je močno in dolgotrajno vplival na evropsko in ameriško gledališče. Stanislavski se je rodil 5. januarja 1863 v Moskvi.

Leta 1941 je v Kalkuti umrl pesnik Rabindranath Tagore, leta 1913 dobitnik Nobelove nagrade za književnost. Rodil se je leta 1861. Pisal je predvsem v angleščini in bengalščini, pesmi pa večinoma tudi sam prevedel. Bolj znani deli sta Vrtnar in Darovanjke, med dramami in romani velja omeniti Dom in svet ter Gora.

Leta 1942 se ameriški marinci izkrcajo na otoku Guadalcanal (Salomonovi otoki). To je bil prvi ameriški napad v 2. svetovni vojni.

Leta 1947 se Heyerdahlov splav Kon-Tiki po plovbi čez Tihi ocean raztrešči poleg otoka Raroia in tako dokaže, da je bila takšna plovba mogoča že v prazgodovini.

Leta 1957 je umrl Oliver Hardy, polovica igralskega dueta Stan in Olio. Hardy se je rodil 18. januarja 1892 v Harlemu v Združenih državah Amerike. Skupaj s Stanom Laurelom sta v več kot 200 filmih utelešala neenak par, znan pod imenom Stan in Olio – Suhi in Debeli. Proslavila sta se v filmih Fra Diavolo, Leteča vraga, Bruca v Oxfordu in Plesna učitelja.

Leta 1958 se je rodil pevec skupine Iron Maiden Paul Bruce Dickinson.

Leta 1960 se je rodil filmski igralec David William Duchovny, najbolj znan po vlogi v Dosjejih X.

Leta 1975 se je rodila igralka oskarjevka in nekdanja manekenka Charlize Theron. Theronova se je rodila in odrasla v Juži Afriki, njen materni jezik je afrikanščina, a mnogi mislijo, da je Američanka, saj v ZDA v vseh javnih nastopih namenoma govori z ameriškim naglasom. Pri 16 letih je podpisala manekensko pogodbo in šla delat v Milano, nato pa se je v New Yorku učila baleta, dokler si ni pri 18 letih poškodovala kolena. Ker zaradi poškodbe ni mogla več plesati, si je kupila vozovnico za Los Angeles in po nekaj mesecih dobila svojo prvo vlogo - v grozljivki Otroci koruze 3. Film je bil polomija, a Charlize je od tistih časov prišla daleč: leta 2004 je dobila oskarja za glavno žensko vlogo v filmu Pošast.

Leta 1983 je norveška atletinja Grete Waitz (2:28:09) zmagala na prvem ženskem maratonu na svetovnih atletskih prvenstvih v Helsinkih.

Leta 1987 se je rodil kanadski hokejist Sidney Crosby, ki trenutno velja za verjetno najboljšega hokejista na svetu. Leta 2005 so ga Pittsburgh Penguins, za katere še vedno igra, izbrali kot prvega na naboru Lige NHL.

Leta 1995 je Jonathan Edwards na svetovnem prvenstvu v Göteborgu dvakrat izboljšal svetovni rekord v troskoku (18,29). Že v prvi seriji finala je pristal pri 18,16 m, v drugi seriji pa je skočil 18,29 m, kar je še vedno veljaven svetovni rekord. Srebro je pripadlo Brianu Wellmanu z Bahamov (17,62), bron pa Jermainu Romainu iz Dominikanske republike (17,59).

Leta 2002 so nogometaši Maribora Pivovarne Laško v povratni tekmi 2. kroga kvalifikacij za nastop v Ligi prvakov v gosteh izgubili z Apoelom iz Nikozije z 2:4. S skupnim izidom 5:4 so se v 3. krog uvrstili Ciprčani.

Leta 2005 je Američan Justin Gatlin na svetovnem prvenstvu v Helsinkih prepričljivo zmagal na 100 metrov. Ob odsotnosti Jamajčana Asafe Powella ni imel prave konkurence in je olimpijskemu zlatu dodal še naslov svetovnega prvaka.

Leta 2008 je Gruzija začela ofenzivo proti upornikom v Južni Osetiji, kar je sprožilo rusko-gruzijsko vojno

C. R.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj