Številni starostniki živijo z manj kot 300 evri pokojnine, ki jim ne omogoča niti ustrezne prehrane, kaj šele drugega
Številni starostniki živijo z manj kot 300 evri pokojnine, ki jim ne omogoča niti ustrezne prehrane, kaj šele drugega "razkošja", kot so na primer očala, zobna proteza, oblačila ali nujno potrebno pohištvo. Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Kot navajajo v društvu, pod pragom revščine živi kar 92.000 ljudi, starejših od 60 let. Večini bi po zakonodaji pripadal t. i. varstveni dodatek, ki bi jim omogočil vsaj malo bolj dostojno življenje, a ga trenutno prejema le dobrih 22.000 upravičencev.

Razlogov za to je več, najpomembnejši pa je ta, da mnogi sploh ne vedo, da bi zanj lahko zaprosili, ali pa je celoten birokratski postopek zanje prezapleten in zanj sploh ne znajo zaprositi.

V društvu Humanitarček, ki so omenjeni dodatek že pomagali urediti številnim starostnikom, na katere so jih bodisi opozorili bodisi so jih "odkrili" sami, so spomnili, da se je težava začela pojavljati po letu 2012. Do takrat so bili namreč starostniki, ki niso prejemali zadostne pokojnine, kot jim je bila odmerjena na podlagi pokojninskega zavarovanja, upravičeni do t. i. "starostne" oz. "državne" pokojnine, ki je bila skoraj samodejna kompenzacija do praga preživetja.

"Z veliko spremembo socialne zakonodaje 1.1. 2012 pa so bile vrste pokojnin, ki niso izvirale iz vplačil v pokojninsko blagajno, iz nje izključene. Tako je dodatek za tiste z najnižjimi pokojninami postal socialni transfer iz socialne blagajne, pogojevan z istimi pogoji kot druge vrste socialnih pomoči," opozarjajo in navajajo, da lahko od leta 2012 za varstveni dodatek zaprosijo tisti, ki so trajno nezaposljivi ali nezmožni za delo, ali ženske, starejše od 63 let, in moški, starejši od 65 let, pa tudi ljudje, ki prejemajo denarno socialno pomoč ali pa bi tako pomoč lahko prejemali.

S projektom Vida so v Humanitačku osvetlili problematiko starejših, ki živijo globoko pod pragom revščine. Foto: Radio Maribor
S projektom Vida so v Humanitačku osvetlili problematiko starejših, ki živijo globoko pod pragom revščine. Foto: Radio Maribor

Zaradi (že ukinjenega) vračanja sredstev po smrti je mnoge še danes strah prositi za dodatek

Pri odločanju o upravičenosti do pomoči se je poleg dohodka posameznika ali njegovih družinskih članov začelo upoštevati tudi premoženje. "Že s samo spremembo je pravico do varstvenega dodatka izgubilo precej dotedanjih upravičencev. Še več se mu je prostovoljno odreklo, ko se je izkazalo, da je država začela bistveno dosledneje upoštevati Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki velja od leta 1976 in otrokom praviloma nalaga dolžnost preživljanja staršev," pravijo v društvu in dodajajo, da je kmalu sodna praksa pokazala, da so dediči v dednem postopku državi morali vrniti prejeta sredstva upravičencev, sicer je država dolg lahko izterjala tudi z zaplembo deleža nepremičnin, kar je povzročilo novo dramatično zmanjšanje prejemnikov, "saj so starejši raje životarili v revščini kot obremenjevali svoje otroke po svoji smrti". "Že v prvem letu, torej 2012, se je število prejemnikov varstvenega dodatka zmanjšalo s 46.752 na 10.217, kar pomeni 78 odstotkov. Ureditev so nato korigirali in od leta 2017 varstvenega dodatka ni treba vračati, vendar se še vedno število prejemnikov zelo počasi veča," opozarjajo.

Težave tudi pri notarskih overbah, saj stik z otroki včasih preprosto ni mogoč

Veljavna zakonodaja pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka med drugim (dohodki in premoženje) preverja tudi, ali si vlagatelj lahko zagotovi preživetje s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati. V tem primeru je praviloma potrebna notarsko izvršljiva pogodba med otroci in starši. Marsikdo si notarske overbe ne more privoščiti, "težava so tudi družine s skrhanimi odnosi ali drugimi težko premostljivimi okoliščinami (otroci na prestajanju zaporne kazni, popolna izguba stikov, nasilje v družini, nekooperativnost otrok ...)". V omenjenih primerih zato starostniki včasih do varstvenega dodatka ne morejo priti in životarijo v revščini, opozarjajo v društvu.

Poleg tega je obrazec skoraj nemogoče kupiti v fizični obliki (le v večjih knjigarnah, ki pa so zdaj, v času epidemije tako in tako zaprte), na spletu pa se starostniki, ki živijo v težkih razmerah, seveda ne znajdejo, pravijo v Humanitarčku in dodajajo, da je obrazec sam po sebi preobsežen in za starostnike bistveno prezahteven, ljudi je poleg tega še vedno strah, da bodo po njihovi smrti dediči morali denar vračati ipd., sestava že omenjene notarsko overjene pogodbe pa je marsikdaj praktično nemogoča.

To pomeni razliko med ždenjem v mrazu ali vklopom kaloriferja, med lakoto ali sitostjo

Zato v Humanitarčku vlado pozivajo, naj že v sedmem protikoronskem zakonskem svežnju sprejme rešitev, "ki bo omogočila bistveno poenostavljen dostop do varstvenega dodatka najranljivejšim, s čimer bo omogočila dostojnejšo starost vsem upravičencem ter hkrati razbremenila humanitarna društva in prostovoljce".

Najprej avtomatiziran izračun, nato pa sistemska ureditev zakonodaje

"Naš predlog je uvedba avtomatiziranega informativnega izračuna za vse starostnike, katere pravice bi jim lahko pripadale in kakšna bi bila višina varstvenega dodatka. Če ne vložijo ugovora, se v 7. svežnju ukrepov za omilitev posledic epidemije varstveni dodatek dodeli po uradni dolžnosti," predlagajo v društvu in dodajajo še, naj vlada "sproži potrebne postopke za strokovno pripravo drugačne trajne sistemske zakonske ureditve, ki bo tudi po epidemiji zagotovila dostojno pokojnino do višine sedanjega varstvenega dodatka starostnikom, živečim pod pragom revščine".

"Z avtomatizacijo dodelitve varstvenega dodatka bi se pomembno znižalo število starostnikov, ki životarijo z absurdno nizkimi dohodki, hkrati pa bi se razbremenili centri za socialno delo," so prepričani v Humanitarčku, ker so v ta namen pripravili peticijo, s katero želijo dodatno prepričati odločevalce, da je taka sprememba zakonodaje nujna. mo