Deset let je minilo od podpisa arbitražnega sporazuma
4. novembra 2009 sta Borut Pahor in Jadranka Kosor v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum. Po desetih letih njegov cilj, urejena meja in urejeni odnosi med državama, ostaja neuresničen.
Namen: Dokončna določitev meje med Slovenijo in Hrvaško
Objavljeno: 4. november 2019 ob 07:39
Stockholm, Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Rokovanje neposredno po podpisu arbitražnega sporazuma v Stockholmu. Foto: BoBo

S sporazumom sta se državi dogovorili za ustanovitev petčlanskega arbitražnega sodišča, ki bo dokončno in zavezujoče razsodilo o meji med državama. Sporazum je omogočil tudi sprostitev slovenske blokade v hrvaških pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo in posledično vstop Hrvaške v povezavo leta 2013.

Zemljevidi nove meje, kot jo določa arbitražna razsodba

Hrvaška je po prisluškovalni aferi ocenila, da je proces nepovratno kompromitiran in iz njega enostransko izstopila leta 2015. Pri tem je vztrajala tudi po odločitvi arbitražnega sodišča, da slovenske kršitve postopka z nedovoljenimi pogovori med slovensko agentko in arbitrom, Simono Drenik in Jernejem Sekolcem, niso bile tako hude, da ne bi moglo izdati končne razsodbe. Konec junija 2017 je sodišče razsodbo tudi izdalo.

Slovenija je tako 30. decembra 2017 začela uresničevati arbitražno razsodbo, s katero sta državi prvič dobili mejo na morju, Hrvaška pa je ne priznava in se zavzema za nove dvostranske pogovore. Slovenija pogovore zavrača in se je pripravljena pogovarjati le o implementaciji sodbe.

Posledica hrvaškega nespoštovanja meje je nadaljevanje ribiških incidentov v Piranskem zalivu, zaradi katerih se kopičijo denarne kazni za slovenske in hrvaške ribiče. Politični odnosi med državama so praktično zamrznjeni, saj že drugo leto ni bilo pomembnejšega dvostranskega srečanja na ravni zunanjih ministrov ali premierjev.

Pri podpisu je prisostvoval švedski premier Fredrik Reinfeldt. Foto: BoBo

Slovenija je lani zaradi kršenja evropskega prava kot posledice neizvajanja arbitražne razsodbe proti Hrvaški vložila tudi tožbo pred Sodiščem EU-ja. Po letošnji ustni obravnavi naj bi generalni pravobranilec Priit Pikamäe 11. decembra objavil mnenje o dopustnosti tožbe. Zaradi hrvaškega nespoštovanja prava Slovenija nasprotuje tudi sprejemu Hrvaške v schengensko območje.

Tako kot v preteklosti odprto vprašanje meje s Hrvaško ostaja tudi arbitraža vir občasnih političnih trenj v Sloveniji. Potem ko so aprila letos v javnost prišli dokazi, da so prisluškovanje Drenikovi in Sekolcu izvedli hrvaški obveščevalci, je komisija DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) opravila pogovore s pristojnimi v Sloveniji, da bi ugotovila, kdo je vedel za njune pogovore, in na tej podlagi pripravila tajno poročilo.

Predsednik republike Borut Pahor, ki je podpis sporazuma pred desetimi leti v Stockholmu pospremil z navdušenim vzklikom "kakšen fantastičen dan", je 31. julija letos, ko je minilo deset let, od kar sta na Trakošćanu s Kosorjevo dosegla dogovor, ki je vodil v arbitražni sporazum, izrazil prepričanje, da bo meja med državama, kot jo je določilo arbitražno sodišče, prej ali slej tudi uveljavljena. Hrvaška je dolžna izpolniti sprejete obveznosti, je poudaril.

10 let arbitražnega sporazuma

Al. Ma.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj