Konec januarja 2018 je ministrstvo za kulturo v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve in veleposlaništvom v Parizu oddalo na Center za svetovno dediščino posodobljen vpis na poskusni seznam. Rok za oddajo dosjeja je 31. januar, s čimer je nominacija uradno sprejeta in vključena v evalvacijski ciklus 2020‒2021.

Po koncu prve svetovne vojne je Ljubljana pridobila nove funkcije regionalnega središča in tako potrebovala nove upravne stavbe in urejene javne prostore. Plečnik je zasnoval gradnjo tržnic z Mesarskim mostom in novim magistratom, ki je bil kompleksen in drag, a je imel vso podporo mestnih oblasti. Vihra druge svetovne vojne je povzročila ustavitev gradenj – dokončali so samo tržnice, še to le delno aprila 1942. Foto: BoBo
Po koncu prve svetovne vojne je Ljubljana pridobila nove funkcije regionalnega središča in tako potrebovala nove upravne stavbe in urejene javne prostore. Plečnik je zasnoval gradnjo tržnic z Mesarskim mostom in novim magistratom, ki je bil kompleksen in drag, a je imel vso podporo mestnih oblasti. Vihra druge svetovne vojne je povzročila ustavitev gradenj – dokončali so samo tržnice, še to le delno aprila 1942. Foto: BoBo

Pred julijem ne bo nobenih novic
Odbor za svetovno dediščino bo nominacijo predvidoma prvič obravnaval na zasedanju julija 2021, mogoče odločitve pa so vpis, preložitev nominacije ali negativna odločitev, piše v vladnem gradivu.

Kaj je "Plečnikova Ljubljana"?
Nominacija vključuje spomeniško območje z izbranimi stavbnimi in urbanističnimi ureditvami, ki je nastalo v strnjenem obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat Plečnikovega dela. Arhitekt je pri svojih zasnovah izhajal iz že grajenega mesta ter ga, upoštevajoč njegove kvalitete, topografske danosti prostora in arhitekturne dosežke preteklih dob, povezal in nadgradil v prepoznavno celoto, ki je danes znana kot Plečnikova Ljubljana.

Nominacijo sestavlja šest sklopov: vodna os mesta z nabrežji Ljubljanice z mostovi, od Trnovskega pristana do Zapornice, kopenska os z Vegovo ulico z Narodno in univerzitetno knjižnico in Kongresnim trgom s parkom Zvezda, ureditev arheološkega parka Rimski zid, Plečnikove Žale ter cerkvi v sv. Mihaela in sv. Frančiška Asiškega.

Vlada je ministrstvu za kulturo naložila, da vodi aktivnosti in usklajuje postopke v zvezi s pripravami in predajo nominacijskega dosjeja, za katerega je Slovenija pristojna kot država pogodbenica Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, so sporočili z urada vlade za informiranje.

Naveza s Češko se ni obnesla
Gre za samostojno nominacijo Slovenije, ki se je za tovrstni projekt odločila po soglasni usklajeni prekinitvi skupnega slovensko-češkega projekta. Slovenija in Češka sta se tako odločili po strokovnih konzultacijah z Mednarodnim združenjem za spomenika in spomeniška območja (ICOMOS) glede priprav najustreznejše, strokovno utemeljene nominacije, ki bi imela tudi največ možnosti za uspeh.