"Ne le en dan, vinar potrebuje konstanten obisk vse leto"
Za nami je - bolj ali manj pester - martinov konec tedna. Ljudje, ki si z vinom služijo kruh, pa martinovo vseeno doživljajo drugače od drugih, ki jim predstavlja predvsem sprostitev.
11. november - vinski praznik
Objavljeno: 11. november 2019 ob 06:44
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Organiziranje martinovanja predstavlja veliko dela in obveznosti, a po celoletnem delu v vinogradu in kasneje v kleti je to, da je klet polna ljudi, predvsem nagrada za dobro in trdo delo. Ko so ljudje veseli, se imajo lepo in pohvalijo vino, je to samo pozitivna energija za naprej," pravi aktualna vinska kraljica Slovenije Meta Frangež, ki je z vinom povezana že od rojstva, saj prihaja iz znane vinarske družine v Gornji Radgoni.

22-letnici iz Gornje Radgone je bila ljubezen do vina tako rekoč položena v zibelko. Foto: Pomurski sejem/Jure Zauneker

Nekoč zbrana družina, danes gosti
"Martinovanja smo vedno preživeli v družinskem krogu, pravzaprav je to bil edini dan v letu, ko se je skupaj zbrala cela širša družina,"
pojasnjuje, da ima na martinovanja zaradi tega zelo lepe in prijetne spomine. Zadnja leta pa v Hiši penin Frangež, ki je v celoti posvečena vinu, organizirajo martinovanja za goste, zato se družina zdaj podruži kak dan prej ali pozneje.

Meni, da so vse bolj priljubljena manjša in butična martinovanja, kjer je vse bolj pristno in sproščeno: "Seveda pa je to odvisno od vsakega posameznika in tudi od razpoloženja, ali se bolje počuti v množici ali v manjši skupini."

Kako pomembna pa je ob žlahtni kapljici tudi pojedina? "Pomembni sta obe strani, tako hrana kot vino ali bolje povedano ‒ kombinacija. Vsako vino tudi ne prija ob vsaki hrani, a če je izbira dobra, vino hrano obogati in jo naredi še okusnejšo," odgovarja vinska kraljica.

Primerna količina je spoštovanje
Slovencem se pogosto lepi etiketa "pijancev" ‒ kako tudi ob razposajenih martinovanjih spodbujati kulturo pitja? "Na takšne dogodke, kot so martinovanja, se res spije nekoliko več kot po navadi, saj je to vendarle vinski praznik. Seveda pa ne podpiram pijančevanja, martinovo je čas, ko je treba širiti dobro besedo o vinu. Vino je hrana in nikakor ni samo alkoholna pijača, je plod dolgoletne tradicije in trdega dela vinogradnika in vinarja in tako se je do vina tudi treba vesti. Med dober odnos in spoštovanje seveda štejemo tudi količino popitega vina," je odločna.

Vino je hrana, poudarja vinska kraljica. Foto: Pixabay

Čudež se ne zgodi čez noč
Martinovo je bolj modni trend, ki se zdaj potencira, je prepričan Martin Gruzovin, eden najboljših poznavalcev vinske kulture ter svetovnih in slovenskih vin pri nas.

S poskušanjem vin raste vinska kultura, pravi Martin Gruzovin. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

"Razvojno gledano se na ta dan nič posebnega ne zgodi, vino ne postane kar z danes na jutri iz mošta vino. Če me obiščete 9. ali pa 25. novembra, bo vino še vedno mošt, ne bo se zgodil čudež," pravi strokovnjak, ki skrbi za prodajo v biodinamični kleti Guerila iz Vipavske doline.

"To je predvsem populistični praznik. Poznavalci vina se na ta dan pač nekje podružijo, odprejo kakšno dobro steklenico ...," pravi državni prvak v sommelierstvu.

"V zahodnih državah ‒ Francija, Nemčija, Italija ... ‒ martinovega v tej obliki ne praznujejo. Tudi pri nas na Primorskem se martinovo z vinom povezuje šele od 2. svetovne vojne naprej. Tudi blagoslov vina je podobno kot Coca-Cola in Božiček," ponazori globalno komercializacijo s primerom debelušnega moža v rdečem.

Martinovo je za vinarja priložnost za polno klet. Foto: Pixabay

Komercialno zanimiv praznik
Ob tem dodaja, da je martinovo za vinarja sicer komercialno zanimivo, "ker je to priložnost, da bo imel polno klet, obiske in bo tudi nekaj prodal". Hkrati opozarja, da "vinar ne more sprejeti čez noč kar pol Slovenije, saj potrebuje konstanten obisk in lepo prodajo vse leto."

Se mu pa zdijo skupinska martinovanja, ki so organizirana v slovenskih mestih, in večji dogodki celotnih vinskih področij, zelo pozitivna stvar: "To je odlična priložnost, ljudje preizkušajo vina, raste tudi vinska kultura," je prepričan.

Na martinovo se širi dobra beseda o vinu. Foto: Pixabay

Promocija prepuščena vinarjem
Aktualna vinska kraljica opaža, da je tudi zanimanje tujcev za slovenska vina vse večje, vendar opozarja, da bo treba še veliko narediti v tej smeri.

"Promocija je v Sloveniji v celoti prepuščena samemu vinarju. Vinogradniku bo v prihodnosti pri nas uspelo samo s trdim delom in pravo vizijo. Država bi si lahko vzela za zgled sosednjo Avstrijo, ki vinarju in vinogradniku pomaga na veliko načinov ‒ tam vinske ceste in kleti živijo, vse je polno in vse vino se proda doma. Vinogradniki bi se med seboj tudi morali povezati in nastopiti s skupnimi močmi, saj smo skupaj močnejši," meni Frangeževa, ki pravi, da so dober zgled vinogradniške prakse pri nas Goriška brda.

Obeta se nov dober letnik. Foto: Pixabay

Letošnji letnik? Zelo dober!
Pravi, da je letošnji letnik zelo dober in potencialen. "Visoka kakovost grozdja seveda ne pomeni nujno dobrega vina, veliko je v rokah kletarjev. Letošnji letnik je še posebej dobra osnova za penine, narejene po klasični metodi, saj višje kisline v vinu kličejo po ravnotežju in zorjenju na lastnih drožeh," pojasnjuje.

Okus "resnega pivca" se razvija počasi. Foto: Pixabay

Da gre za "zelo dober, skoraj odličen letnik," se strinja tudi Gruzovin. "Količinsko je nekoliko skromnejši od lanskega, je pa kakovost prav tako odlična, predvsem v tistih okoliših, kjer niso imeli kakšnih vremenskih nevšečnosti v obliki toče ali ujm."

Vino ni modna muha kot džin
Na splošno glede okusa ljudi pravi, da se opaža želja vračanja k avtohtonim sortam, ki so nekoč že bile priljubljene: "Za naš primorski del lahko rečemo rebula, malvazija, zelén, pinela, na Štajerskem šipon, rizlingi. Vračanje k lokalnim, domačim sortam, niso več trend na primer sauvignoni."

Pri nobeni sorti pa ni opaziti takega vzpona, kot se je v zadnjih dveh letih zgodil na primer pri džinu, ki je poleti postal mega priljubljena pijača v kombinaciji s tonikom, pozimi pa kot alternativa kuhanemu vinu.

"Na vinskem področju gredo trendi veliko počasneje kot pri žganih pijačah. Nekdo, ki je resen pivec, to spremlja in njegov okus se razvija počasi. Vino je pijača, ki ni modna muha," je jasen Gruzovin.

Tina Hacler
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj