Spomenik Srbu, ki je zaslužen, da je Bled del Slovenije
Srbsko-ameriški znanstvenik Mihajlo Pupin, kateremu pripisujejo zasluge, da je Blejski kot po koncu 1. svetovne vojne ostal del Slovenije, je na Bledu dobil spomenik.
Odkritje spomenika Mihajlu Pupinu na Bledu
Objavljeno: 9. oktober 2015 ob 13:46,
zadnji poseg: 9. oktober 2015 ob 14:17
Bled - MMC RTV SLO

Mihajlo Pupin je na Bledu dobil svoj spomenik, častni občan pa je postal leta 1921. Foto: BoBo

Srbsko-ameriški znanstvenik Mihajlo Pupin, kateremu pripisujejo zasluge, da je Blejski kot po koncu 1. svetovne vojne ostal del Slovenije, je na Bledu dobil spomenik. Častni meščan Bleda je sicer postal že davnega leta 1921.

V Sloveniji je na dvodnevnem uradnem obisku srbski predsednik Tomislav Nikolić in skupaj s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem sta v četrtek v spomin na njuno srečanje v Tivoliju odkrila "klop miru", znamenje, ki bo "trajno spominjalo na dobre odnose med državama".

V petek dopoldne pa sta na Bledu odkrila spomenik znamenitemu matematiku, fiziku in izumitelju mednarodnega slovesa Mihajlu Pupinu, ki se je leta 1919 na povabilo Kraljevine SHS udeležil pariške mirovne konference in s svojo intervencijo pomagal, da je Slovenija ohranila del ozemlja, kot so zapisali v Pahorjevem uradu.

Pupin je tudi krater na Mesecu
Kdo je bil Mihajlo Idvorski Pupin, kot se je glasilo njegov uradno ime, in kakšne zasluge ima za Slovenijo? Slovenski biografski leksikon, ki ga izdaja SAZU, navaja, da se je Pupin rodil v banatski vasi Idvor v bližini Pančeva, pozneje je odšel v ZDA, kjer si je velik ugled pridobil z znanstvenimi razpravami in izumi na področju elektrotehnike. Leta 1928 je prejel kolajno ZDA za inženirske iznajdbe za izum telefoniranja po zraku na velike razdalje.

Po koncu 1. svetovne vojne je ob razpadu avstro-ogrskega cesarstva, kot osebni prijatelj predsednika ZDA Woodrowa Wilsona odločilno vplival na ugodno razmejitev jugoslovanskega ozemlja v Banatu, s svojo temeljito spomenico o Dalmaciji, Istri in Sloveniji, ki jo je aprila 1919 izročil Wilsonu, je dosegel, da je Dalmacija pripadla Jugoslaviji. V svojih spominih pa je navedel, da je, ko je izvedel, da so zavezniki Bled z okolico pripojili k Italiji, z osebnim posredovanjem pri predsedniku Wilsonu dosegel, da je preklical svoj podpis na že pripravljeni dokumentu. Na Bledu so zato Pupinu že leta 1921 podelili častno občanstvo.

Pupin je za Koroško pri ameriškem predsedniku dosegel kompromisno rešitev dveh pasov, od katerih bi južni pripadal Jugoslaviji, severni pa Avstriji. To rešitev so vladajoči slovenski krogi v Ljubljani odklonili, zahtevali plebiscit, s katerim je nato Slovenija izgubila Koroško.

Pupin je umrl leta 1935 v New Yorku. V njegovo čast so po njegovi smrti poimenovali več znanstvenih inštitutov in tudi manjši krater na Mesecu.

G. C.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Ta novica trenutno še nima komentarjev.