Veliki evropski brat se prebuja - "Obraza ne moremo zamenjati"
Hyde Park v Londonu, železniška postaja Südkreuz v Berlinu, stadion v Københavnu ter meje španskih enklav Ceuta in Mellila so samo nekatere od evropskih lokacij, kjer oblasti v sodelovanju s ponudniki opreme uvajajo tehnologijo prepoznavanja obraza.
Tehnologija prepoznavanja obraza se skupni zakonodaji navkljub širi po EU-ju
Objavljeno: 23. oktober 2019 ob 06:22
MMC RTV SLO

Protest proti prepoznavanju obrazov pred berlinsko železniško postajo Südkreuz. Foto: EPA

Številne evropske države so v zadnjih treh letih začele preizkušati tehnologijo prepoznavanja obrazov. Kamere in programsko opremo pogosto brezplačno zagotovijo velika tehnološka podjetja, kot so kitajski Huawei, japonski NEC ter ameriška Cisco in Amazon. Ob tem se na trgu uveljavljajo tudi evropska podjetja.

Predstavniki evropskih oblasti, ki tehnologijo preizkušajo – od nizozemske policije pa do francoskih županov – v en glas trdijo, da tehnologija prepoznavanja obrazov zagotavlja varnost državljanov, ker lahko v množici mimoidočih prepozna osumljence kaznivih dejanj ali kriminalce.

"Ni dovolj dobre utemeljitve za uporabo tehnologije za prepoznavanje obrazov na javnih mestih," na drugi strani meni Benoît Piédallu iz francoske organizacije La Quadrature du Net, ki se ukvarja s človekovimi pravicami v digitalnem svetu.

Težava ni v neučinkovitosti tehnologije, težava je v tehnologiji sami. Ne želimo, da bi se tehnologija prepoznavanja obrazov sploh uporabljala, ker v primeru zlorabe ne moremo zamenjati svojega obraza.

Benoît Piédallu

Sogovornik izpostavlja, da se je tehnologija v dosedanjih preizkusih izkazala za neučinkovito. Odstotek napačnih identifikacij je še vedno visok: 0,3 odstotka napačnih identifikacij morda zveni malo, vendar na železniški postaji v Berlinu, skozi katero dnevno potuje več sto tisoč ljudi, to lahko pomeni več sto krivičnih zaslišanj ali aretacij.

Obstoječa tehnologija ima težave tudi s prepoznavanjem "ljudi iz različnih delov sveta". Tudi najnaprednejši sistemi v ZDA imajo težave s prepoznavanjem obrazov temnopoltih, še najslabše se odrežejo pri prepoznavanju temnopoltih žensk, je poročal Wired. Izsledki predpostavljajo, da so podatkovne baze med nastajanjem zajele največ obrazov belopoltih ljudi, kar aktivisti za človekove pravice imenujejo tehnološki rasizem.

Francoska podjetja so za izboljšanje sistema sklenila sporazum s Singapurjem, kamor so prodali tehnologijo, v zameno pa bodo podatkovne baze razširili s singapurskimi obrazi, razlaga Piédallu. Z enakim ciljem je Huawei priskrbel tehnologijo več afriškim državam.

Tehnologija se bo v prihodnjih letih vsekakor izboljšala, vendar "težava ni v neučinkovitosti tehnologije, težava je v tehnologiji sami. Ne želimo, da bi se tehnologija prepoznavanja obrazov sploh uporabljala, ker v primeru zlorabe ne moremo zamenjati svojega obraza," svari Benoît Piédallu.

Nedavni škandal Cambridge Analytica in Applovo prisluškovanje sta lahko po besedah sogovornika dober opomin, da so zlorabe mogoče. Informacijska infrastruktura državnih vlad in drugih organov ob tem tudi ni odporna proti hekerskim vdorom.

Zbiranje biometričnih podatkov – med katere poleg značilnosti obrazov sodijo tudi druge fizikalne, fiziološke ali vedenjske značilnosti posameznika – je v Evropski uniji prepovedano s splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).

Zaradi tega se oblasti evropskih držav zakonodaji izognejo tako, da v določenem časovnem obdobju v imenu varnosti izvedejo preizkus tehnologije prepoznavanja obrazov ali pa namesto tehnologije prepoznavanja obrazov uporabijo "pametne kamere", ki prav tako razkrivajo osebne podatke.

Združeno kraljestvo

Britanska policija je v Južnem Walesu in Londonu med majem 2017 in aprilom 2019 uporabljala tehnologijo avtomatskega prepoznavanja obrazov v resničnem času (Live Facial Recognition) na več kot 50 javnih dogodkih, tudi nogometnih tekmah in koncertih. Po nekaterih ocenah so fotografirali okoli pol milijona ljudi, navaja Newscientist.

Metropolitska londonska policija (MET) pojasnjuje, da je sistem fotografije mimoidočih primerjal s fotografijami v podatkovni bazi storilcev kaznivih dejanj, ljudje pa so bili z napisi, tablami in letaki opozorjeni na nadzor. Londonska policija je uporabljala tehnologijo NeoFace japonskega podjetja NEC, ki "izmeri strukturo vsakega obraza, vključno z razdaljo med očmi, nosom, usti in čeljustjo, da ustvari podatke o obrazu".

Veliki kitajski brat: prva digitalna diktatura

Valižan iz Cardiffa, 36-letni Ed Bridges, je sprožil prvo javnosti znano tožbo zaradi prepoznavanja obraza. Bridges trdi, da ga je policija dvakrat – pred nakupovalnim centrom ter leto kasneje na protestu – fotografirala brez njegovega privoljenja. Policija trdi, da dokazov o posnetkih ni, saj bi sistem njegove fotografije shranil le, če bi bil na seznamu storilcev kaznivih dejanj, kar pa ni.

Visoko sodišče v Walesu je pritožbo Bridgesa zavrnilo, saj "ima policija dovolj pravnih sredstev, da prepreči nepravilno uporabo tehnologije, vključno z brisanjem podatkov", kot poroča New York Times. Bridges se je na odločitev pritožil in napoveduje sodni boj do konca.

Wales se je z uporabo tehnologije "proslavil" že junija 2017 na finalu Lige prvakov v Cardiffu. Policija Južnega Walesa je uporabila tehnologijo prepoznavanja obrazov, v podatkovni bazi pa so uporabili posnetke nizke kakovosti, ki jih je zagotovila UEFA. Sistem je ustvaril več kot 2.000 lažno pozitivnih identifikacij, je poročal Independent.

Veliko Britanijo sicer pretresa zasebna uporaba tehnologije za prepoznavanje obraza, ki jo je Guardian označil za epidemijo. Big Brother Watch (BBW) je avgusta razkril, da številni trgovski centri, muzeji, konferenčne hale in igralnice uporabljajo sporno tehnologijo, informacijska komisarka Elizabeth Denham pa je na podlagi poročila odprla preiskavo.

V oči bode predvsem primer na londonskem trgu Hyde Park, kjer so lastniki območja brez kakršnegakoli obvestila javnosti več kot dve leti izvajali prepoznavanje obrazov. Londonska policija je pred nedavnim priznala, da je lokalna policija v Camdnu brez njihove vednosti že leta 2016 sklenila dogovor z lastniki 27 hektarjev velikega območja v parku. Na območju so namestili dve kameri, policija pa je lastnikom območja predala tudi fotografije sedmih različnih ljudi. Ni znano, koliko ljudi so v teh dveh letih posneli in kaj se je zgodilo z zbranimi podatki.

Nemčija

Nemško notranje ministrstvo je avgusta 2017 precej tajno začelo preizkus prepoznavanja obrazov v Berlinu. V sodelovanju z zvezno policijo, kriminalisti in železniškim prevoznikom Deutsche Bahn so na glavno železniško postajo Südkreuz namestili kamere treh različnih ponudnikov programske opreme.

Rekrutirali so 300 prostovoljcev, ki so pristali na sodelovanje v zameno za bon v vrednosti 25 evrov na spletni trgovini Amazon. Njihove fotografije in imena so naložili v podatkovno bazo, prostovoljci pa so s seboj nosili transponder - napravo za prejemanje in oddajanje signala. Nato so kamere v mravljišču železniške postaje, skozi katero dnevno potuje 300.000 ljudi, prepoznavale njihove obraze.

Deutsche Bahn nadaljuje s preizkušanjem sodobnih tehnologij videonadzora. Foto: EPA

Tehnologijo so priskrbela tri podjetja iz Francije, Španije in Izraela, ki so zavrnila pogovore z mediji, zato tudi ni jasno, kaj se je zgodilo s posnetimi fotografijami na tisoče ljudi, ki niso sodelovali v poskusu. Intervjuji z anonimnimi zaposlenimi naj bi sicer po poročanju Politica nakazovali, da so programsko opremo prilagodili tako, da so bile fotografije brez ujemanj s prostovoljci izbrisane.

Notranji minister Thomas de Maziere je takrat vneto zagovarjal pomembnost video nadzora in sistem prepoznavanja obrazov, ki bo v prihodnosti pomagal policiji pri sledenju osumljencev za kriminalna oz. teroristična dejanja. Pilotni projekt, predviden za šest mesecev, je ministrstvo podaljšalo še za dodatne pol leta, s čimer so hoteli ugotoviti, kako na prepoznavanje obrazov vplivajo zimska oblačila, kot so šali, kape in ovratniki, ki prekrivajo več obraza.

Preliminarni rezultati (še pred zimsko sezono) so po poročanju Deutsche Welle pokazali, da so kamere v 0,3 odstotkih napačno identificirale ljudi - kar je zaskrbljujoče visoka številka, če pomislimo, da je sistem zasnovan za nadzor nad več sto tisoč ljudmi. Kamer je že zdaj dovolj - na postajah regionalnih vlakov v Berlinu je 1.150, na postajah podzemne železnice pa 2.771 nadzornih kamer, navaja mesečnik ExBerliner.

Lani se je po zaključku testiranj prepoznavanja obrazov začela druga faza projekta "varnost postaje Südkreuz", s katero Deutsche Bahn preizkuša videonadzor "sumljivega obnašanja". Umetna inteligenca ves čas šteje število ljudi na postaji in sproži alarm, kadar ljudje vstopijo na prepovedana območja ali kadar kdo hodi ali leži na tračnicah.

Sistem prav tako poskuša odkriti sumljive predmete, kot so kovčki brez nadzora ter opazuje primere nenavadnega vedenja, denimo če se veliko število ljudi nenadoma premakne v določeno smer. Mesečnik Railway Gazette je sicer poročal, da testiranje poteka v skladu z varovanjem osebnih podatkov in da pri testiranju ne uporabljajo tehnologije prepoznavanja obrazov.

Francija

Francoski dijaki v šolo kmalu skozi biometrični portal

Francija ima že dobro desetletje močno razvit sistem videonadzora. "V Franciji imamo iz časa predsednika Sarkozyja ogromno videonadzora nad javnimi mesti. Problem ni v tehnologiji, temveč v tem, da je uporabljena na javnih mestih in da ne deluje," izpostavlja Piédallu in navede raziskave Laurent Mucchielli in Elodie Lemaire, po katerih je obsežen sistem videonadzora pomagal razrešiti le med 3 in 5 odstotki policijskih primerov.

Največ navdušenja nad uvajanjem tehnologije prepoznavanja obrazov je v zadnjem času pokazala Nica, kjer še vedno čakajo na odločitev pristojne komisije, ali lahko pred vhode srednje šole namestijo biometrični portal.

"Ker je prepoznavanje obrazov prepovedano, ponekod videonadzor izvajajo s pametnimi kamerami. Tako se izognejo evropski zakonodaji," način videonadzora v Franciji pojasnjuje Piédallu.

Pametne kamere iz videoposnetkov izluščijo posamezne informacije – denimo v katero smer in kako hitro se ljudje premikajo, trenutek prometne nesreče, pretep na ulici, ipd. Med informacijami, ki jih posnamejo pametne kamere, so seveda tudi osebni podatki, kot so glas, smer gibanja posameznika, njegova čustva v danem trenutku.

Uporaba bankomata preko prepoznavanja obraza v Španiji. Foto: EPA

"Če nekdo snema vse, ima ogromno informacij o ljudeh v mestu. Trenutno nimamo dovolj podatkov o tem, kako oblasti tehnologijo uporabljajo," svari sogovornik.

Pametne kamere uporabljajo tudi v mestu Valenciennes. V mestu Istres so pametne kamere namestili kar na brezpilotne letalnike, s katerimi po navedbah La Quadrature du net snemajo predvsem proteste. V mestu Saint-Etienne pa nadzor na ulicah izvajajo s pametnimi mikrofoni.
Francija si po besedah sogovornika prizadeva za zakonito uporabo prepoznavanja obrazov na poletnih olimpijskih igrah v Parizu leta 2024.

Švedska

S Švedske prihaja prvi primer kazni za uporabo prepoznavanja obraza na podlagi GDPR-ja. Srednja šola v občini Skelleftea je v jeseni 2018 izvedla testiranje prepoznavanja obraza na vzorcu 22 dijakov v času treh tednov, pri čemer so merili njihovo obiskovanje pouka, poroča BBC.

Šola naj bi po poročanju lokalnih medijev sistem preizkušala, da bi zmanjšali obseg dela učiteljev, ki ga opravijo pri beleženju prisotnosti dijakov. Švedski nacionalni organ za zaščito podatkov (DPA) ni imel posluha za argumentacijo in je šolo kaznoval s plačilom 200.000 švedskih kron (dobrih 18.000 evrov).

Gre za prvo kazen zaradi uporabe tehnologije prepoznavanja obrazov v EU-ju ter prvo kazen na Švedskem, izrečeno na podlagi GDPR-ja.

Danska

Navijači kluba Brøndby IF. Foto: EPA

V danski prestolnici København tehnologijo za prepoznavanje obrazov uporablja nogometni klub Brøndby IF. Tehnologija japonskega velikana Panasonic na vhodu na stadion posname množico navijačev, povprečni obisk je 14.000 ljudi, v kateri išče nekaj deset razgrajačev, ki jim je vstop prepovedan. Na vhodu morajo navijači sneti maske, pokrivala in sončna očala.

Vodja varnosti v klubu Mickel Lauritsen je za National Public Radio povedal, da ima klub zgodovino varnostnih težav z navijači, zato so se za dovoljenje pet let pogajali z dansko agencijo za zaščito osebnih podatkov. Za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo fotografije razgrajačev vnesejo v sistem na dan tekme, po tekmi pa jih vsakič znova izbrišejo.

Nizozemska

Raziskava nizozemske izpostave kanadske medijske hiše Vice je julija letos razkrila, da je v podatkovni bazi nizozemske policije trenutno 2,2 milijona fotografij kar 1,3 milijona posameznikov. Podatkovno bazo redno posodabljajo s fotografijami osumljencev za zločine za najmanj štiri leta zaporne kazni. Fotografije nameravajo v sistemu hraniti med 20 in 40 let.

Tiskovni predstavnik policije je za spletno stra Nu.nl povedal, da policija dostopa tudi do podatkovne baze s fotografijami beguncev in prebežnikov brez dokumentov, ki naj bi bila veliko večja od baze osumljencev. Skupine za človekove pravice opozarjajo, da v državi tako rekoč ni javne debate o tehnologiji prepoznavanja obrazov.

Italija

Spletna stran ZD Net ameriške medijske hiše CBS je januarja letos poročala, da naj bi imela italijanska policija v svoji podatkovni bazi 16 milijonov fotografij – kar je skoraj tretjina odraslih Italijanov. Italijanska policija je v izjavi le sporočila, da je nov sistem SARI posodobitev prejšnjega sistema AFIS, ki je bil zasnovan le na prstnih odtisih, v novem pa uporabljajo tudi fotografije. Italijanski pristojni organ za varovanje podatkov je julija 2018 podal mnenje, da je sistem SARI skladen z zakonodajo.

Ceuta in Mellila

V španski enklavi Ceuta so letos poleti namestili 14 kamer za prepoznavanje obrazov, s čimer želijo oblasti na meji identificirati osumljence kriminalnih dejanj in pospešiti promet. Podobne ukrepe naj bi kmalu uvedli tudi v drugi enklavi Mellila, poroča Moroccoworldnews.

Ceuta in Mellila sta med glavnimi vstopnimi točkami v EU-ju za prebežnike iz podsaharske Afrike. Španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska je napovedal, da bodo z meja obeh enklav odstranili bodečo žico na vrhu šest metrov visoke ograje: "Imeli bomo varnejše meje, vendar brez bodeče žice."

Evropska letališča

Tehnologija prepozvanja obrazov na letališču. Foto: EPA

Spletna stran Biometricupdate navaja, da je nemško podjetje Secunet do zdaj priskrbelo več kot 250 vstopnih biometričnih portalov za letališča po Evropi – v Nemčiji, Avstriji, ne Češkem. Podobne portale nameravajo namestiti tudi na letališčih v Litvi, na Poljskem in Madžarskem. Sistem prebere čip v elektronskem osebnem dokumentu in ga primerja z biometričnimi podatki potnika. Postopek traja okoli 12 sekund. Potniki imajo na letališčih seveda na voljo tudi uporabo običajnega pregleda.

Le obljube

Uredba EU-ja o varovanju osebnih podatkov, ki je začela veljati maja lani, velja za eno najbolj dovršenih zakonodaj na področju varovanja osebnih podatkov na svetu, vendar državne oblasti še zmeraj najdejo zakonske luknje za izvajanje prepoznavanja obraza. Evropska komisija ob tem napoveduje novo zakonodajo za "etično uporabo umetne inteligence".

Oblasti s ponudniki tehnologije običajno sklenejo pogodbe, ki javnosti ostanejo skrite. Izvajalci nadzora in ponudniki opreme večinoma trdijo, da biometrične podatke izbrišejo, vendar poleg njihovih obljub nimamo nobenega drugega zagotovila, da jih ne shranjujejo v nam nepoznanih podatkovnih bazah, še opozarja Benoît Piédallu.

Jaša Rajšek
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Ta novica trenutno še nima komentarjev.