Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

TV Slovenija 1 • torek, 9. jun. 2020

TV Slovenija 1 • tor, 9. jun.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejžih slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Oddaja Dobro jutro se podaljšuje v Dober dan, s katerim v sodelovanju z RTV centrom Koper ob torkih in RTV centrom Maribor ob četrtkih v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin, z gledalci razpravljamo o fenomenih sodobne družbe in pripravljamo številne atraktivne pogovore. Dober dan ima svetovalni predznak in je nadgradnja Dobrega jutra.

09:05
Otroški program: Op!

Prijatelji na televiziji gledajo Raketnega muca. Ko zmanjka elektrike, jih zaskrbi usoda njihovega junaka, ki je ujet v Penastih rudnikih. Z raketo mu pohitijo na pomoč, a jih ustavita dr. Možgančik in njegov pomočnik Igor.

Niko in Betka se odločita ugotoviti, kdo je lahko dlje časa tiho. Bo eden od njiju spregovoril in preprečil nezgodo?

Pepa in Jure sta na obisku pri babi in dediju pujsu. Ptički pozobajo semena, ki jih je posejal dedi pujs, zato mu Pepa in Jure pomagata narediti strašilo.

Ajša in Gorazd v gozdu srečata dve hijeni, ki ju lepo sprejmeta, jima podarita nekaj stvari in pravita, da sta zelo slavna in da bi radi avtogram. Ezopu se zgodi enako. Kmalu ugotovijo, da so podpisali visok račun, ki ga bo treba plačati . Ezop napiše igro o tem, kako je treba biti pazljiv s tujci, ki so pretirano prijazni.

Čreda jo z avtobusom popiha v lunapark. Medtem ko Bitzer zganja na kup izgubljene ovce, mora Jon kmeta prepričati, da se ni nič zgodilo.

Infinity pluje proti Tikopii, toda morje je zelo razburkano in Adele je še vedno zelo slabo. Družina Vilje in Iben se zato odloči, da se bo izkrcala. Ivi je zelo žalostna, a ve, da ni prijetno imeti morske bolezni.

Leta 2014 je Ljubljana praznovala 2000-letnico rimske Emone. Igrano-dokumentarni film Mesto, ki se ozira v nebo je nekakšen homage antični predhodnici današnje Ljubljane. Film ne poskuša rekonstruirati nekdanje podobe rimskega mesta, ampak pripoveduje o mestih kot živih organizmih, kako so se ta skozi čas spreminjala, rastla in izginjala, seveda s poudarkom na rimskem urbanizmu kot sijajni sintezi vse antike.
Ker se je mogočna Rimska država razprostirala, ne le na ozemlju celotnega Sredozemlja, temveč tudi na Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki, in povezovala bogate ter raznolike kulture, se bomo v filmu posvetili predvsem dvema mestoma z antično zapuščino; Ljubljani, ki je zaradi ugodne geostrateške lege že od prazgodovine pomenila najugodnejši prehod med Sredozemljem in Srednjo Evropo in Istanbulu – mestu ob Bosporski ožini, nekdaj veličastni prestolnici Vzhodnega rimskega cesarstva, mestu na presečišču Evrope in Azije.
Glavni junak. Tako imenovani sodobni »Emonec« je Vito, arhitekt, ki živi v Ljubljani. Njegova velika strast je numizmatika. Zgodba nas zapelje tudi v Istanbul. Na sled pride namreč novcu, ki je morda del ene od emonskih zakladnih najdb.

Tokrat Grega pripravlja klasiko, ki se je na naših krožnikih nikoli ne naveličamo. Okusite file postrvi v koruzni skorjici s kremo polente, zraven pa pečeno sladka koruzo in še solato v omaki. Prava zabava za vaše brbončice! Kuhajte z nami na kubik!

Henri Matisse je bil velik kolorist in fauvist. Že od malih nog je kazal nadarjenost za slikanje, ljubezen do barv pa je odkril med okrevanjem po bolezni, ko mu je mama podarila slikarski pribor. Po nekaj letih življenja v Parizu se je preselil na Azurno obalo in odkril popolnoma nov svet: živahne barve Sredozemlja, bleščečo svetlobo, eksotiko in globoke sence. S Picassom sta bila velika prijatelja in tekmeca. Ko je na stara leta okreval po operaciji tumorja, se je posvetil kolažem. Nastala so njegova najbolj znana dela: Polž, Spomin na Oceanijo, štirje Modri akti in mnoga druga. Njegov kronski dragulj pa je kapela sv. Rožnega venca v Venceu.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

13:20
Šport

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

13:25
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Ko v Leopardov brlog prispe skrivnostna ženska in trdi, da je Edova žena, so vsi presenečeni – niso vedeli, da je Ed poročen. Fiona, ki želi znova pridobiti Edovo pozornost, ne razume, kaj Eda zadržuje v Afriki. Rosie pa odkrije pretresljivo povezavo med na videz nepovezanimi pogini živali.

Svetovni splet se je prikradel na skoraj vsa področja našega življenja. Internet ni več omejen le na uporabo računalnika in telefona, zdaj je tudi v smetnjakih, hladilnikih in infrastrukturi naših mest. S povezovanjem fizičnega sveta v "internet vsega" se na splet selijo tudi podatki o vodenju gospodinjstev, podatki o našem zdravju in gibanju po mestu. Se nam obeta čas bolj učinkovitega načrtovanja vsakdana ali čas nadzorne nočne more?

15:35
Otroški program: Op!

Stanko po dolgih letih odkrije potopljeno barko, s katero so prvi naseljenci prispeli v Čarni zaliv. Želi jo dvigniti z dna morja in pripeljati domov, pa ne gre. Toda vse le ni zaman – slika v Nanini gostilni jih bo nanjo spominjala za vedno.

Med posebno vadbo Fao spotakne Mavglija, da bi ta padel na izpitu, po katerem bi smel loviti z volčjim tropom. Vmeša se Tabaki in Mavglija prepriča, da bo drevo želja rešilo vse njegove težave.

V Pijinem stanovanju obstajajo določena pravila, to vemo vsi. No, razen Firbcologov. Kako neki jim je padlo na pamet, da so Pii pospravili stanovanje? Pia je bila … presenečena, milo rečeno. Nekateri so se raje odpravili na teren – Lara in Amar k strokovnjakinji za bonton, Jaka in Uma se učita, kako se igra kitaro, Kaja in Naja pa nakupujeta v trgovini brez plastične embalaže. Medtem pa je v stanovanju nastala prava drama. Nekaj je izginilo in krivec je … kdo drug kot tisti, ki so pospravljali.

Hyacinth hoče hiško na deželi. Seveda njena persona ni malenkostna: išče čim razkošnejše vile in celo dvorce. Neki star kmet z govorno napako jo napačno napoti pri iskanju hiške, na koncu pa se še zagleda vanjo.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

17:20
Šport

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

17:25
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Konec marca je stopil v veljavo Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, ki omogoča odlog plačila kredita podjetjem, samostojnim podjetnikom, zadrugam, nosilcem kmetijskega gospodarstva in tudi drugim fizičnim osebam. Po podatkih Banke Slovenije je v prvih dveh mesecih veljave zakona za odlog prosilo 22.500 kreditojemalcev, kar predstavlja 3,4 odstotka vseh kreditov. Medtem ko na nekaterih bankah aneksa, ki ga je treba skleniti za odlog plačevanja kredita, ne zaračunavajo, pa je treba ponekod za moratorij plačati tudi po več kot sto evrov.

Težki sivi oblaki prisilijo Zajčka Rjavčka in Poljsko miško, da poiščeta zavetje. Bo dež prijateljema pokvaril zabavo, ali pa bosta ugotovila, da je deževen dan lahko prav tako vznemirljiv?

Pav je velik zvezdnik. Ko nastopa na odru, mu vsi ploskajo. Toda njegovo perje hoče svoj delež slave. Ko ga hoče pav znova pokazati, se perje začne norčevati iz njega. Gledalci se pavu najprej smejijo, nato pa se začnejo zgražati.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema

18:50
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

18:57
Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

19:45
Šport

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Dokumentarni dosje Razdvojeni 1941-1943 obravnava kritična leta vojne in okupacije ter ideološki in vojaški razkol med Slovenci.

Dokumentarni dosje Razdvojeni 1941-1943 je nastal v neodvisni produkciji in ga je RTVSLO odkupila na javnem razpisu. Ob obletnici konca 2.svetovne vojne in dogodkov, ki so sledili ter pustili tako globoko zarezo v slovenski družbi, da jo čutimo še danes, se je zdelo primerno, da dogodke izpred 75 in več let osvetlimo ne samo iz osebnih pripovedi ljudi temveč predvsem s stališča današnje zgodovinske stroke. To turbulentno obdobje so zaznamovali dramatični dogodki in procesi, okupacija Slovenije, razpad predvojnih meščanskih institucij, antifašistični odpor pod vodstvom OF, revolucija po sovjetskem vzoru in avtohtono anti komunistično gibanje, ki je končalo kot zaveznik nacistične Nemčije. Sodobna slovenska zgodovinska stroka si po dolgih desetletjih zgodovine, ki so jo pisali zmagovalci, prizadeva dogodke osvetliti bolj objektivno, kar bi lahko pripomoglo k umiritvi sporov, ki se vlečejo še v današnji čas. Avtorica dosjeja je dr. Ljerka Bizilj, strokovni recenzent je bil dr. Jure Gašparič, sodeluje pa vrsta eminentnih slovenskih zgodovinarjev, dr. Božo Repe, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Renato Podbersič in drugi. Dosje Razdvojeni 1941 -1943 bo dobil svoje nadaljevanje v produkciji 2020/2021.

Ker dosje zajema le časovno omejeno obdobje vojne in okupacije, smo se zaradi kompleksne tematike odločili, da mu dodamo še pogovor kompetentnih zgodovinarjev v studiu.
Pogovor vodi Vida Petrovčič, sodelujejo pa dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Jože Možina, dr. Božo Repe in dr. Aleš Gabrič.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

22:00
Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

22:35
Kultura

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

22:45
Šport

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

23:00
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom
(1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi
skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju.

Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom
dr. Aleksandrom Konjajevim.
Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji.
Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte,
kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov.
In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

0:32 - Napovednik
Tully, ameriško-kanadski film
0:26 - Napovednik
Kdo laže? (II.), britanska nadaljevanka
0:29 - Napovednik
Kinoteka: cikel bratov Coen, ob junijskih petkih zvečer
0:34 - Napovednik
Gospa Wilson, britanska nadaljevanka
0:41 - Napovednik
Prifarci slavijo 30, 3. del koncerta
0:25 - Napovednik
Alpe-Donava-Jadran
0:35 - Napovednik
Severna obzorja: ponedeljka do petka
0:45 - Napovednik
Senca suma, francoska nadaljevanka
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov