Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejžih slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Oddaja Dobro jutro se podaljšuje v Dober dan, s katerim v sodelovanju z RTV centrom Koper ob torkih in RTV centrom Maribor ob četrtkih v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin, z gledalci razpravljamo o fenomenih sodobne družbe in pripravljamo številne atraktivne pogovore. Dober dan ima svetovalni predznak in je nadgradnja Dobrega jutra.

Režiser in scenarist Valentin Pečenko z vizualizacijo odlomkov iz romana pisatelja Prežihovega Voranca Doberdob (1940) v filmu razkriva neizmerno človeško tragiko Doberdoba ter usode in dileme avstro-ogrskih vojakov, zlasti slovenskih. Pripoved romana in zgodovinsko ozadje 1. svetovne vojne odstira s komentarji Miran Košuta, profesor slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu. Vorančeva proza se v filmu prepleta s pretresljivo poezijo italijanskega pesnika Giuseppeja Ungarettija iz zbirke Porušeni pristan (Il porto sepolto,1916) v interpretaciji zaslužnega profesorja italijanske književnosti Elvia Guagninija. Ungaretti je v svojih pesmih izrazil človeško nemoč, tesnobo in strah pred popolnim uničenjem, razčlovečenjem ter smrtjo na kraški doberdobski planoti smrti.
Pri nastanku filma so poleg Furlanske kinoteke (Cineteca del Friuli), Goriškega muzeja, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Muzeja velike vojne na vrhu sv. Mihaela (Museo della Grande Guerra del Monte San Michele) sodelovale številne slovenske in italijanske institucije, občine in združenja ter društva z eno samo željo, da se golgota Doberdoba ne bi nikoli več ponovila.

Film so sooblikovali snemalci Bernard Perme, Artur Rutar in Robert Doplihar, montažerka Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob, mojster zvokovne obdelave Marjan Drobnič, oblikovalec grafične podobe Matjaž Celič in drugi. Producent in organizator je bil Vojko Fakin.

Če ste mislili, da se ribji brodet kuha samo iz odpadnih delov rib in rakov, še ne obvladate kuharije na kubik! Brodet na kubik je namreč pripravljen iz prvovrstnih sestavin. Lignje v paradižnikovi omaki bomo napolnili s škampi, zraven postregli peteršiljev biskvit in škampov karpačo, v ustih pa nam bo hrustala tudi ocvrta polenta.

Polkovnik dobi v varstvo čednega belega zajca in se sprašuje: ali je zgodba z belimi zajci enaka zgodbi z belimi mišmi? Marina je spet aktivna - tokrat pripravlja prav posebno modno revijo, ki bo združila prav vse smeri sodobne umetnosti. V lokalu Ninanana pa imajo posluh tudi za resnično umetnost - na odru vadijo pravo predstavo, s pravimi igralci.

Ob pripravah na Marinin umetniški projekt se izkaže, da imajo naši vrtičkarji skritih talentov v velikih količinah. Najboljši med najboljšimi bo seveda zaslužil prvo nagrado. In z nagradami je vedno problem - tudi na vrtičkih.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Zgodba nadaljevanke se dogaja v najstarejši ameriški javni bolnišnici Novi Amsterdam, kjer je mesto direktorja prevzel Max Goodwin. Bolnišnica je v slabem stanju, primanjkuje ji zdravnikov, denarja in medsebojnega spoštovanja. Goodwinov cilj je, da bi rešil težave, ki jih prinaša birokracija, in bolnikom omogočil najboljšo zdravniško oskrbo ter ustanovi povrnil nekdanji sloves. Njegova naloga pa nikakor ni lahka.

1. del:
Dr. Max Goodwin nastopi svoj prvi dan kot strokovni direktor newyorške javne bolnišnice New Amsterdam. Zaposleni od njega ne pričakujejo veliko, saj jih je cela vrsta direktorjev pred njim razočarala. Toda Max verjame, da sistem sestavljajo ljudje in da se ga da spremeniti. In kadar vpraša: "Kako lahko pomagam?", misli resno …

scenarij: David Schulner
režija: Kate Dennis
v glavnih vlogah: Ryan Eggold, Freema Agyeman, Janet Montgomery, Jocko Sims, Anupam Kher, Tyler Labine

Po ocenah podvodnih arheologov na dnu svetovnih morij ležijo ostanki okoli 3 milijonov potopljenih ladij, 3 tisoč 500 je takih z dragocenim tovorom. In kdo se jih sme polastiti? Lovci na zaklade? So last države izvora ladje, države, kjer se ostanki nahajajo, ali pa so, kot trdi Unesco, del zapuščine človeštva?

Busketova sta bila vedno povabljena na ples v maskah k županu. Toda Richard je upokojen, zato ne dobita vabila. Hyacinth je prepričana, da je pomota, Richard pa prosi stare kolege, naj pošljejo vabilo, da bo imel mir pred Hyacinth. Hyacinth bi rada s pripravami na ples očarala povabljence pa tudi nove sosede.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Večina Evropejcev bo lahko že od tega tedna dopustovala v približno treh četrtinah držav EU. Slovenija odpravlja omejitve na meji z Italijo, uvedene zaradi novega koronavirusa, od 15. junija so odprti tudi vsi maloobmejni prehodi s Hrvaško, odpirajo pa se tudi številne meje drugod po Evropski uniji, med drugim francoske, češke in belgijske. Med redkimi državami, ki za vse tujce z redkimi izjemami ohranjajo obvezno karanteno ob vstopu v državo, ostajata Španija in Združeno kraljestvo. Slednje še ni napovedalo, kdaj namerava omejitve odpraviti. Španija pa bo to predvidoma storila 1. julija.

Zajček Rjavček je razočaran, ko mu mravlje odnesejo slastne jagode. Ko jim sledi, spozna, da so zelo pametne, zato jih začne posnemati.

Plamenca pijeta čaj. Njuno elegantno zabavo zmoti pujsek, ki se igra v blatu. Plamenec ga umije in prinese k mizi. Pujsek ju sprva razveseljuje. Ko pa mu prineseta torto, se vrže vanjo. Jezna ga postavita nazaj v blato in se elegantno zabavata naprej.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Vivien, ki ima tri odrasle otroke, je ovdovela pred osemnajstimi meseci. Zdaj spozna upokojenega kirurga Marka, ki njeno življenje popolnoma postavi na glavo. Če v prvem zakonu ni bila srečna, ob Marku spoznava pravo ljubezen, deležna je njegove pozornosti in razvajanja. Njeni otroci nad Markom niso navdušeni, še več, prepričani so, da je prevarant. A tudi sami imajo veliko težav. Jake se je zaradi iger na srečo razšel s soprogo, s katero ima dve hčerki. Natalie dela v gradbeništvu in ljubimka s poročenim šefom. Helen je uspešna v službi, vendar ima zakonske težave. Tu je še osamljena in izredno radovedna soseda Mary, ki je z Vivienino družino že od nekdaj tesno povezana. Vzporedno z družinskim dogajanjem spremljamo policijsko preiskavo in izvemo, da se nekdo bori za življenje, okoliščine pa so sumljive. Kdo je žrtev in kaj se je pravzaprav zgodilo?

1. del:
Vivien povabi svoje tri odrasle otroke v družinsko hišo ob obali: najstarejšo Helen, uspešno direktorico, nekaj let mlajšega Jaka, ki ga je žena zaradi dolgov vrgla iz hiše, in Natalie, ki že več let ljubimka s šefom. Vivien jih komaj utiša, da jim pove, da ima novega partnerja. Otroci so presenečeni, najbolj pa je misel neprijetna Jaku, ki ji očita, da je oče umrl šele pred enim letom. Soseda Mary se je po otrokovi smrti zelo zbližala z Vivien in postali sta dobri prijateljici. Toda na družinskem praznovanju se je zgodila nesreča in policija zaslišuje prisotne.

scenarij: Sarah Williams
režija: Louise Hooper
v glavnih vlogah: Francesca Annis, Imelda Staunton, Stephen Rea, Russell Tovey, Lydia Leonard, Claudie Blakley, David Bamber, Sharon Small

Koprodukcijska dokumentarna serija v dveh delih razišče zgodovinsko razdelitev korejskega polotoka, ameriške in ruske interese, surovo vojno in seveda vzpon severnokorejske diktature ter posledice, ki krojijo tudi naš vsakdan. 25. junija 2020 mineva 70 let od začetka vojne. Čeprav je bilo v njej na milijone žrtev in se pravzaprav ni nikoli zares končala, ostaja nekoliko pozabljena. Ob nedavnem odprtju ruskih, ameriških, kitajskih in južnokorejskih arhivov pa so postali dostopni novi podatki, tudi na stotine fotografij in celo barvnih posnetkov, ki osvetljujejo to korejsko in svetovno tragedijo.

1. del: Pozabljena vojna
Vojna na Korejskem polotoku, ki se je začela leta 1950 s prodorom severnokorejske vojske čez razmejitveno črto v Republiko Korejo, je v treh letih terjala dva milijona civilnih žrtev. V spopadih so posredovale enote Združenih narodov, najgloblje pa so se v vojno zapletle Združene države Amerike, saj si je predsednik Harry Truman prizadeval preprečiti širjenje komunizma v Aziji. V oddaji bomo videli pričevanja veteranov, ki se spominjajo grozodejstev, zagrešenih nad korejskimi begunci, in srditih spopadov pozimi 1950, ko se je v vojno vmešala Kitajska in ameriški vojski pod vodstvom slavnega generala Douglasa MacArthurja zadala hude izgube.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom
(1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi
skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju.

Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom
dr. Aleksandrom Konjajevim.
Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji.
Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte,
kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov.
In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.