Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Poletni Infodrom prinaša kup namigov za dejavne počitnice. Predstavila se je Neža Pogačar Žun, uspešna igralka namiznega tenisa, Ruj in Pavel sta razložila, kakšna športno-tehnična disciplina je lov na lisico, veselili smo se s smučarsko tekačico Anamarijo Lampič in za naše rokometaše na Evropskem prvenstvu navijali skupaj z mladimi rokometaši z Osnovne šole Jožeta Moškriča v Ljubljani. Izvedeli smo, da se z uporabo tehnik aikida lahko naučimo obvladovati stres, mažorete iz Novega mesta pa so predstavile to zanimivo plesno disciplino.

Svit, Gašper in Marko so prijatelji, ki jih druži ljubezen do ekstremnih športov, zlasti monociklizma. Vztrajni so, svoje športne podvige predstavljajo tudi na spletu, za tokratno oddajo Čist zares pa so sprejeli zanimiv izziv. V središču Ljubljane so se predstavili z novo adrenalinsko točko, preskokom preko prijateljev. Ali jim je uspelo?

Na Veliki šmaren si boste lahko v neposrednem prenosu ogledali praznično bogoslužje iz župnijske cerkve v Radovici pri Metliki, ki je posvečena Mariji vnebovzeti.

Sredi avgusta vsako leto oživijo trije vrhovi, ki jih romarji obiskujejo enega za drugim: Sladka gora, Tinsko in Sv. Rok nad Šmarjami pri Jelšah. Shodi so še danes zelo obiskani in so zaradi značilnih krajevnih šeg in navad izjemno doživetje. Te cerkve pa so tudi veliki umetnostni spomeniki, s katerimi je slovenski barok dosegel svoj vrh. Arhitektura, kiparstvo in slikarstvo se združujejo v celostne umetnine, ki so slikovito umeščene v pokrajino.

Avtor in voditelj: Andrej Doblehar

TEDNIKOV IZBOR: Živeti brez denarja. Je prihodnost veganska? Koliko kvadratov za udobje? Ko kraški kamen zaživi. "Made in Slovenia". Avtomobili z dušo.

Umetniški vodja ljubljanskega baleta je pojasnil, kako se je zaljubil v balet. Prisluhnili smo flavti 14-letne Jane Ilić in pokukali v skrivnosti bosanskih piramid.
Petar Đorčevski je svoje prve baletne korake naredil v baletni šoli Luja Daviča v Beogradu, izpopolnjeval se je na Dunaju in v Baletni šoli princese Grace v Monaku. Kot baletni solist nastopa v hit predstavi Veliki Gatsby. Danes 14-letna Jana Ilić je kot desetletna deklica navdušila občinstvo v Carnegie Hallu v New Yorku, prvi solistični koncert v Ljubljani pa bo imela 28. februarja. Dr. Semir Osmanagić je pojasnil, zakaj posebna energija bosanskih piramid številne Slovence privlači v Visoko v osrednji Bosni.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Obiskali smo Park prostoživečih živali v Vintarovcih, v Destrniku. Večina tamkajšnjih prebivalcev so ptice, mnoge med njimi pa v naravi veljajo za kritično ogrožene. Predstavljamo nekatere največje in najbolj strupéne kače na svetu, vzasebni zbritki v Zagrebu. Svetujemo kakšna je primerna hrana akvarijskih rib. Predstavljamo eno od najmanjših ptic iz družine vranov - kavko. Vabljeni k ogledu!
ozivalih@rtvslo.si

Kako dobro v resnici poznamo zgodbo morda najbolj čaščene ženske v zgodovini? Kaj predstavlja lik Marije v krščanskii veri? Ali so evangeliji edini vir informacij o njenem življenju? Dokumentarna serija v dveh delih z rekonstrukcijami dogodkov, pričevanji antropologov, raziskovalcev Svetega pisma in teologov poskuša osvetliti Marijine skrivnosti.

2. del: Več kot mati
Drugi del dokumentarne oddaje o Mariji se posveča njeni dvojni vlogi: Jezusove matere in njegove učenke. Skromne opise Jezusovega otroštva v kanoničnih evangelijih dopolnjujejo apokrifni spisi. Biblicisti poudarjajo, da evangeliji niso zgodovinski zapisi, ampak teološki. Marija je včasih le stežka razumela Jezusa in njegovo poslanstvo, vendar ga je neomajno ljubila. Njegove besede so jo gotovo kdaj prizadele, zlasti ko je rekel, da je njegov brat, sestra, mati ta, kdor uresničuje Božjo voljo. Ko je Jezus v Kani naredil prvi čudež, je imela Marija pri tem pomembno vlogo, saj se je uklonil njeni prošnji. Ko je umrl, je izgubila sina in učitelja. Sveto pismo Marije po binkoštih ne omenja več. Kje je živela? Kdaj in kako je umrla? Vemo, da je živela z Jezusovim učencem Janezom. Obstajata dve hipotezi: po prvi naj bi živela v Jeruzalemu, po drugi pa v Efezu. Cerkev je dolgo molčala o koncu Marijinega življenja, dokler ni papež Janez Pavel II. dejal, da če je umrl Jezus, je gotovo umrla tudi njegova mati in bila po smrti vzeta v nebesa, kjer posreduje med Bogom in ljudmi.

Dokumentarna serija v štirih delih je celota skrbno izbranega in naknadno obarvanega arhivskega gradiva – od prvega znanega posnetka, nastalega na avstralskih tleh leta 1896, do barvne televizije sredi 70 let prejšnjega stoletja.

Avstralska zgodovina je neločljivo povezana z evropsko. Priseljenci s stare celine so vztrajno zaničevali staroselce, zavračali azijske priseljence in vodili sramotno politiko t. i. bele Avstralije. Serija prikaže nastanek države, njeno vlogo v obeh svetovnih vojnah, povezavo z Veliko Britanijo, zavezništvo z ZDA, odziv na pojav komunizma, vojno na korejskem polotoku in srhljive jedrske poskuse v Vietnamu, a tudi dosežke polarnih raziskovalcev z začetka 20. stoletja, pravico žensk do bikinija in kontracepcijske tabletke, beatlemanijo in nastanek bisera arhitekture 20. stoletja – sydnyjske opere.

1.del: Izpostava imperija
Prvi del prikazuje zgodbo o nastajanju nove države med letoma 1897 in 1929, ko kmetijstvo popolnoma preobrazi deželo. V tem obdobju se začne Avstralija odpirati navzven – raziskovalec Douglas Mawson se odpravi na Antarktiko, plavalka Annette Kellerman navdušuje občinstvo po vsem svetu in vojaki, ki so se pod zastavo Združenega kraljestva bojevali v prvi svetovni vojni, postanejo prvi junaki mlade države.

Cene se je privadil na novo službo in tudi stranke so se navadile nanj. Vsi ga imajo radi, in odkar je pogorela edina konkurenca, ki jo je imel, je Cene povsem brez skrbi. Ko izve, da ima Irena rojstni dan in bo zvečer v pekarni zabava, pa ne ve, kaj naj stori, saj ga ni nihče povabil. Gospod Marjan in gospa Vera pa se sprašujeta, kaj storiti z zajci, ki jih imata vedno več; Cene se ponudi, da bo poiskal rešitev. Cene si večkrat čas krajša tako, da poleg prodaje kruha, ki ga vsak dan razvaža naokrog, tu in tam opravi še kakšno drugo kupčijo. Ko ga Irena vendarle povabi na svojo zabavo, pa Cene mimogrede odpove zmenek s Karmen in se s kitaro v roki odpravi na zabavo, ki se zavleče globoko v noč.

JABOLKA PRED OBIRANJEM
V nasadu Milana Nemca raste okrog 200 jablan. Marca jih je obrezal, takrat je odstranil veje tudi starejši jablani pri sosedu. Preverili smo, kako uspešna je bila letošnja zimska rez.
Z GAIO NA OBISKU: PRI VERONIKI
Pri gospe Veroniki si je strokovnjakinja kluba Gaia ogledala raznoliko sadno drevje in vrt. Poleg po marelicah dišečih cvetovih oleandra so največ občudovanja požele pokončne pelargonije, ki jih je vzgajala že njena mama. Veronika si avgusta sama pripravi potaknjence.
DOMAČA MEZGA
Če imate naenkrat, kljub precej deževnemu poletju, toliko paradižnikov, da jih težko pojeste, skuhajte domačo mezgo. Veliko več kot ščepec soli in nekaj zelišč, ki vam gredo v slast, ne potrebujete, morda le potrpežljivost, ko iz mezge hlapi tekočina.
PARADIŽNIKI PRI JERNEJU MAZEJU
Na kmetiji Mazej se letos spopadajo s posledicami preobilnih padavin, vlage in tudi že jutranjih meglic. Jernej vsako leto posadi okoli 350 sort, seme dobi z vsega sveta. Pridelek paradižnika je letos boren. Rastline je že julija napadla plesen. Nekaj najbolj trpežnih plodov smo zrezali v solato, semena pa fermentirali, da jih shranimo za prihodnje leto.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Pater Pavle Jakop, duhovnik, frančiškan, pesnik je delil z nami razmišljanje o duhovniškem in pesniškem poslanstvu. Zanj je poezija temeljna govorica vere. Pogovor s patrom Jakopom posvečamo svetovnemu dnevu poezije, ki ga vsako leto praznujemo 21. marca.

Borut Krajnc je eden izmed najpomembnejših in najzanimivejših slovenskih reportažnih in dokumentarnih fotografov. V preteklosti je delal za različne časopise, od leta 1991 pa svoje reportaže in fotografije objavlja v reviji Mladina.
Je avtor številnih samostojnih razstav, sodeloval je na uglednih skupinskih razstavah doma in po svetu. Borut Krajnc je aktiven državljan, ki z na videz mehkimi pristopi in na simbolni ravni s fotografijami komentira družbeno stvarnost in politiko.
Vizijo razumevanja, odprtosti in povezovanja je v 19. stoletju nakazovala gradnja 577 km dolge dvotirne železniške proge med Dunajem in Trstom kot del celotne železniške infrastrukture v Avstrijskem cesarstvu. Gre za izjemen in zahteven podvig inženirja Carla von Ghege, v katerega so verjeli le redki.
Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom.
Družina Cseppentő se na območju zgodovinskega spominskega parka Ópusztaszer ukvarja z živinorejo. Vsako pomlad odžene svojo 80- do 90-glavo živino na poletne pašnike. Tradicionalen običaj in tudi zahtevno delo, pri katerem se lahko preizkusijo tudi obiskovalci parka.

Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden;
in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden.
(Mt 10,37)
Razmišlja Geza Filo.

Catherine v zadnjem delu razišče glavno mesto Sicilije Palermo. Najprej obišče znamenito tržnico, nato pa jo lakota prižene v bistro I Cuochini, kjer se nauči pripravljati zanimive prigrizke. Z družino si privošči sladoled in spozna tudi manj prijetno stran tega pristaniškega mesta.

V mestu je spet dobrodelni sejem. Tudi Taja in Erika bosta nekaj prispevali. Napekli sta kup piškotov – še sami ne vesta, koliko. Zložita jih na mizo in fotografirata, da jih bosta pozneje prešteli. Toda potem ugotovita, da je na mizi pol manj piškotov kot na fotografiji. Kdo neki je odnesel piškote?

Netopir spi na drevesu. Tam je tudi ptičje gnezdo, v katerem so jajca. Ko se ptički izvalijo, netopir ne more zatisniti očesa. Ptičice neutrudno čivkajo, ker so lačne. Netopir je tako jezen, da gre do mame ptice. Toda ta spi.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Zgodovinska biografska drama o izjemnem življenju Edith Stein, Judinje, ki se je spreobrnila h krščanstvu in postala sestra karmeličanka. Piše se leto 1962. Mladega poročevalca New York Timesa, Michaela, pošljejo v Evropo, kjer naj bi raziskal življenje filozofinje in feministke Edith Stein, ki je delovala v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja v Nemčiji. Bila je jezikoslovka, teologinja, prevajalka, filozofinja, pisateljica, članica odporniškega gibanja, redovnica in univerzitetna profesorica; torej je imela veliko nevarnih zanimanj za čas nacizma. Edith se je v času svojega dejavnega življenja spreobrnila in postala goreča katoličanka, ki se je zavzemala za ukinitev diskriminacije do Judov. Pisala je papežu in nemškim škofom, a je dosegla le to, da so jo internirali v Auschwitz, kjer so jo leta 1942 tudi usmrtili.
Leta 1998 jo je Janez Pavel II. razglasil za svetnico Rimskokatoliške cerkve.


A ROSE IN WINTER / UK / 2018
Režija: Joshua Sinclair / Scenarij: Joshua Sinclair / Igrajo: Zana Marjanovic, Christian Cooke, Karl Markovics, Ken Duken, Anja Kruse, Franco Nero, Alice Krige, Ági Szirtes, Hannelore Elsner, Olivia Silhavy, Péter Telihaly, Mia Jexen …

V Poročilih ob 22.00 uri se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmatthewa je izgubila živce in v trgovini grozila s pištolo, zato jo je varuh ustrelil. June mora za kazen bedeti ob njeni bolniški postelji in moliti, dokler se otrok ne rodi. Starši nerojenega otroka in druge žene prihajajo molit za otrokovo preživetje. Za Odmatthewo tako ali tako ni prihodnosti. June moli, da bi oba umrla, in nekega večera se ji zazdi, da mora za to poskrbeti sama. V bolnišnico prihajajo na ginekološki pregled deklice, ki bodo kmalu postale ženske. Vsak čas bo na vrsti tudi Hannah.

Omnibus odbitih kratkih zgodb, ki vse temeljijo na absurdnih eskalacijah nasilja. Nominiran za oskarja 2015 za najboljši tuji film. Iz podobnega testa kot Amores Perros, le da gre tukaj za argentinski milje.

V prvi zgodbi, ki se odvrti še pred izvirno uvodno špico, smo na letalu, med potniki, ki v neformalnem pogovoru počasi ugotavljajo, da na omenjenem letu niso končali po naključju. Vsi so poznali isto osebo in ta oseba sedi v pilotski kabini njihovega letala. Druga zgodba se odvija v majhni obcestni restavraciji. V gostilnico ob pasjem vremenu vstopi oseba, v kateri mlada natakarica prepozna človeka, ki je pred leti uničila njeno družino. Šokantno odkritje podeli s kuharico, ki predlaga, da izmečku v hrano pomešajo strup za podgane. Tretja zgodba se odvija na kolesih, na cestnem odseku z malo prometa, na katerem se srečata dva vročekrvna voznika. Četrti segment prinaša zgodbo Simona Fisherja, uglednega eksperta za miniranje, ki zaradi naglega značaja in vztrajanja na svojih pogosto banalnih principih izgubi skoraj vse, kar mu je nekaj pomenilo v življenju: službo, družino, prijatelje. Peta zgodba je postavljena med premožnejše predstavnike argentinske družbe. Bogatašev sinko se nekega jutra objokan pripelje domov. Prednji odbijač je opraskan, na registrski tablici je kri. Varnostne kamere so posnele ves dogodek in zdi se, da za fanta ni rešitve. Zadnja zgodba nas pelje na veliko poroko. Že pogled na število gostov govori, da mladoporočenca izhajata iz premožnih družin. Zabava je na vrhuncu, vsi se dobro zabavajo, mladoporočenca in ožji družinski člani kar žarijo od veselja. A nato nevesta opazi ženina v pogovoru z atraktivno mladenko in poročna slovesnost počasi začne dobivati obrise katastrofe.

Originalni naslov: RELATOS SALVAJES
Leto produkcije: 2014
Država: Argentina, Španija
Žanr: omnibus
Režija: Damián Szifron
Scenarij: Damián Szifron
Igrajo: Darío Grandinetti, María Marull, Mónica Villa, Ricardo Darín

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.