UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. V ponedeljkovi oddaji vas pozdravimo z aktualnimi novicami in preverimo, kaj je novega glede cepljenja proti covidu-19. Z nami bo dr. Štrukelj, ki bo na voljo tudi za vaša vprašanja glede cepljenja. Svetovali vam bomo, kako se lahko lotite ene od zanimivih tehnik sproščanja – tapkanje po metodi eft. Drugo uro oddaje posvečamo zdravju - tokrat bodo v ospredju motnje hranjenja. Nekaj predlogov za branje vam bomo podali v našem bralnem kotičku, kjer gostimo igralca Marka Mandića. V Žajfnici pa se bomo spraševali, ali je ljubosumje res znak ljubezni? Imate doma pretirano ljubosumnega partnerja ali partnerico in to vpliva na vaš odnos? Zanimalo nas bo tudi vaše mnenje. Jutra z nami so zmeraj lepša!

Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici.

Fazle je odraščal v mošeji svojih staršev. Usojeno mu je bilo, da bo imam, toda nasilje za domačimi stenami, v katerem je odraščal, ga je pognalo od doma. Našel je novo skupnost in nov način verovanja.

Mir v srcu, mir v svetu.

Kristjani, ki sledijo gregorijanskemu koledarju, šestega januarja praznujejo Gospodovo razglašenje ali Tri kralje. Spominjamo se treh modrih, ki so kot prvi tujci z darovi počastili novorojenega Jezusa in novico o rojstvu Odrešenika ponesli v svet. Kristjani, ki sledijo julijanskemu koledarju, pa so 7. januarja praznovali božič. Božji Sin je postal človek, da bi bil vsakomur od nas blizu in da bi se luč in mir naselila v naših srcih. Ta mir prinašamo v svet. Zanj si prizadeva veliko verskih gibanj. Kaj lahko prispevajo kristjani, ki se na nedeljo Jezusovega krsta spominjajo svojega poslanstva? O tem s članom Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, upokojenim ljubljanskim nadškofom msgr. dr. Antonom Stresom.

Decembra lani je papež Frančišek za novega nadškofa metropolita v Izmirju v Turčiji imenoval Slovenca, minoritskega patra Martina Kmetca.

Betka je na koncu svoje nosečnosti. Rodi lahko vsak trenutek. Toniju razodene, da želi roditi doma, kot je to sedaj moderno v tujini. Toni se seveda s tem ne strinja, a pogovor prekine Štef Železna roka, ki zahteva, da Toni končno priseže k novi politični funkciji. Ravno ko se Toni odpravlja na slavnostno zaprisego, Betki odteče voda. Sedaj je med dvema ognjema. Ali naj ostane z Betko na porodu, ali naj gre na zaprisego...

Če pomislimo na dinozavre, si predstavljamo zelo velike pošasti. Teh seveda ni več, so pa želve – plazilci, ki se od časa velikih dinozavrov skorajda niso spremenili. V Sloveniji živita dve vrsti, sladkovodna močvirska sklednica in morska glavata kareta. Delček njunega še vedno skrivnostnega življenja razkriva oddaja o želvah pri nas.

Izobraževalni program
Režiserka: Aleksandra Vokač
Direktor fotografije: Bernard Perme
Scenaristka: Ana Dular Radovan

Voditelj dr. Jože Možina je v goste povabil dr. Mateja Avblja, enega najbolj uglednih slovenski pravnikov, ki ima zaradi številnih v tujini velik ugled. Pri prestižnih tujih založbah je izdal že več strokovnih knjig, ki zadevajo najbolj aktualne pravne dileme. Izobrazbo si je pridobival v New Yorku, Firencah, Nemčiji. Sedaj pa je predavatelj evropskega prava in rektor Nove univerze. Dr. Avbelj se je me drugim dotaknil poskusa zamenjave oblasti pri čemer je ocenil, da kandidat s takim političnim renomeje, ki je ob tem sokriv za polom pri arbitražnem sporazumu s Hrvaško, v zrelih demokracijah ne bi imel možnosti. Na voditeljevo vprašanje o sinhronizaciji javne predstavitve poročila Računskega sodišča o nabavi zaščitne opreme z vložitvijo konstruktivne nezaupnice je Avbelj ocenil, da je Računsko sodišče z ravnanji sedanjega predsednika, ki tudi zamenjal namestnika, da bi bilo poročilo čim prej predstavljeno, vzpostavil dvom v neodvisnost in strokovnost tega organa, ki je sedaj izpostavljen očitkom, da je zgolj orodje političnega boja. Kot takega ga na potrebujemo, izpostavlja dr. Avbelj, ki ob tem komentira nedopustno prakso honorarnega dela predsednika Računskega sodišča: »Nič ni narobe, če posameznik v Republiki Sloveniji dobro zasluži, a v javnem sektorju ste v poslanstvu institucije, ki jo vodite zato po naravi stvari tovrstno ravnanje ni združljivo z naravo inštitucije, ki jo imenujemo Računsko sodišče.«
Po prepričanju dr. Avblja je trenutna kriza zaradi epidemije na dan naplavila »vse najslabše« v našem narodu: »Razklali smo se, radikalizirali smo se, profesionalne standarde smo prepustili tistemu čemur se splača, popolnoma smo odstopili od načel civilnosti. O tega, da je treba vendarle v demokratični družbi, če naj ta prosperira na dolgi rok, krepiti dialog, ki bo povezoval ljudi in bo krepil neko sredinskost v družbi. Gre za krepitev sredine, kjer se bodo prekrivale skupne vrednote državljank in državljanov in ki bo potem potegnila ta voz naprej. Tega ni počela politika, tega niso počeli mediji in bojim se, da tega niso počeli niti tisti mediji, ki so k temu najbolj poklicani – to je pa seveda javni, nacionalni RTV servis« Na voditeljevo vprašanje ali kolegi na RTV po njegovem niso bili dovolj povezovalni oz. pomirjujoči je dr. Avbelj odgovoril: »Ne gre za »pomirjujočnost«, gre za profesionalnost. Gre za zavzemanje k resnici in gre za krepitev nekega sredinskega jedra republike./…/ Če ste gledali nemško televizijo so povedali, da tisti, ki radikalno protestirajo na ulicah, za katere je vse narobe, da gre v bistvu za ekstremiste, da gre za radikalce. Lepo so povedali kaj je na stvari kateri so izzivi, kateri so najvažnejši odgovori in kako naj se vedemo da bomo skozi to krizo prišli najmanj poškodovani, da bi naprej normalno živeli.Mi pa smo bili tu, v Sloveniji v tem našem mehurčku, priča nekemu shisteriziranemu, pogosto skrajno navijaškemu poročanju, da ne rečem kratko malo tudi propagandi.«

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V elitni mariborski soseski čistilka najde okrvavljeno truplo uglednega zdravnika.
Čeprav sledi kažejo na samomor, peščica nelogičnih detajlov postane zadosten razlog, da inšpektor Vrenko odpre preiskavo. Izkaže se, da hladna in sterilna ni le soseska, hladni in nedostopni so tudi njeni stanovalci. Po prvih pogovorih se Vrenko ne more otresti občutka, da vsi sogovorniki nekaj prikrivajo in hkrati vsak opreza za vsakim.

V tokratnih S-prehodih se bomo podali v pesniški, pisateljski in novinarski svet. Spoznali bomo goriškega kulturnika, ki na različne načine spodbuja slovensko kulturo, ozavešča in premika novinarske mejnike. Predstavlja uredniško dušo goriškega tednika Novi glas in s svojimi zapisi pronicljivo odstira poglede na širše dogajanje Slovencev na tej in oni strani meje.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

5. januarja se je tudi na Koroškem začelo cepljenje proti covidu-19, najprej v domovih za ostarele. Za televizijsko oddajo smo se pozanimali, kaj o cepljenju menijo zdravstveni strokovnjaki in kakšen je odnos do cepiva med prebivalstvom.
Na graškem letališču je na ogled razstava pod naslovom Gradec : Ljubljana – dve mesti, dve reki likovne umetnice Christine Kertz.
Kmečki koledar 2021: kmetije, predstavljene v koledarju Kmečke izobraževalne skupnosti za leto 2021, izpričujejo ponos, samozavest in neodvisnost. Izbrala jih je predsednica Marinka Mader Tschertou, zbornična svetnica Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov. Besedila je oblikoval Franc Wakounig, avtor fotografij je Tomo Weiss.
Na četrto adventno nedeljo je MoPZ Trta na spletnem portalu Youtube objavil video pesmi Bel božič. Video in petje so posneli na daljavo, končni izdelek pa je nastal v tonski glasbeni delavnici njihovega zborovodje Tomaža Boškina.
http://slovenci.orf.at

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Cepivo nas zaščiti pred boleznijo. Zakaj se je potrebno cepiti v več odmerkih? Ali nas cepivo tudi obvaruje pred tem, da bi še naprej prenašali okužbo? Kakšne stranske učinke lahko pričakujemo? Ali se lahko cepijo bolniki s kroničnimi vnetnimi boleznimi in alergiki? Kakšni bodo učinki cepljenja za posameznika in za ustavljanje epidemije? Na vse to nam bo odgovoril prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani.

V bližnji prihodnosti naj bi vse več ljudi živelo v mestih, po nekaterih podatkih do leta 2050 kar 70 odstotkov. Hitra urbanizacija tako prinaša vse večjo onesnaženost zraka, gost promet, veliko količino odpadkov. Z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij si zato pametna mesta prizadevajo k večji optimizaciji upravljanja in boljši kakovosti bivanja v mestih. Prebivalcem naj bi z beleženjem in zbiranjem velike količine podatkov tako poenostavila vsakodnevne aktivnosti in nam s tem prihranila čas in denar: bolje bi bili obveščeni o prometnih zastojih, prostih parkirnih mestih, kakovosti zraka in vode. A če naj bi zbiranje digitalnih podatkov po eni strani pripomoglo k večji optimizaciji delovanja mest, se moramo ob tem zavedati tudi izzivov, povezanih z uporabo in (zlorabo) naših osebnih podatkov.

Lola pripravlja prtljago, ker bo prespala pri prijateljici Loti. S seboj bo vzela tako rekoč vse, kajti z Loti se bosta igrali Pepelko. Čarli je navdušen, saj bosta imela z Majem tako na voljo vso sobo, da postavita velikansko dirkalno stezo. Toda težave nastopijo, ko Lola doma pozabi kovček, Čarli in Maj pa ne najdeta pomembnega sestavnega dela za stezo. Kot zmeraj, ju iz zagate reši njuna bujna domišljija.

Nejko prosi Mavricija, naj mu pokaže stare fotografije peščene plaže, kjer se je rodil. Mavriciju je nerodno, potem pa prizna, da se sploh ni rodil na peščeni plaži. Nejka prosi, da skrivnost zadrži zase. A vse, o čemer lahko Nejko razmišlja, je ta velika skrivnost. Po nesreči prijateljem izda, da nekaj skriva.

Zima je, pokrajina je zasnežena. Prijatelja Simonu predlagata tekmo s sanmi. Simon je navdušen! Sestavijo ekipi s po dvema tekmovalcema. V prvi sta Simon in Gašper, v drugi Ferdinand in Matevž. Simon se pritožuje, da je Gašper še premajhen in bosta izgubila! Prvi tekmi sta zanju res prava polomija. Simon za to okrivi Gašperja, ki kuha mulo in gre domov. Končno pa Simon spozna, da mu majceni in lahki Gašper lahko pomaga zmagati. Hura, Supergašper!

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Boj proti virusu ali represija? Na peklenski poti. Kdo je ogoljufal invalide? 30 let brez rešitve. Ko spregovori koža.

V tokratni oddaji o izgredih in kaosu v najstarejši demokraciji sveta, gostimo evropska poslanca. Z gostom v studiu o tem, kako smo med epidemijo pozabili na okolje. V prispevku analitično o šolanju na daljavo, ob koncu pa z gostoma še o tem, zakaj policijska ura in represija nista odgovor na izzive epidemije.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nocoj bomo v Kulturi izvedeli katera je besedo leta, akcijo vodi ZRC SAZU, porčali bomo o 6. Filharmoničnemu festivalu baročne glasbe, virtualni razstavi galerije P74 Naša žena umetnika Tadeja Pogačarja in o filmu Čudežna ženska 1984.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Manj kot 35 let je bila stara, ko je prevzela vodenje Moderne galerije. Pod njenim vodstvom so galerijo prenovili in razstavne prostore razširili z novim Muzejem sodobne umetnosti na Metelkovi. Oblikovala je eno prvih in mednarodno referenčnih zbirk vzhodnoevropske sodobne umetnosti ter z več razstavami utrdila prisotnost Moderne galerije na svetovnem zemljevidu sodobne umetnosti. Konec lanskega leta je Zdenka Badovinac prejela tudi nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo za izreden institucionalni vodstveni doprinos v vlogi direktorice Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) v Ljubljani, za radikalno kuratorsko delo ter pomembne prispevke k mednarodnemu diskurzu o geopolitiki sodobne umetnosti vzhodne Evrope in globalne umetnostne zgodovine.
Avtorica oddaje: Polona Balantič

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.