UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Oddaja Poletno jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.
V ponedeljkovi oddaji vas pozdravimo z aktualnimi novicami in se posvetimo temi tedna - tokrat o invaziji komarjev, ki nam krajšajo noči in grenijo večere na vrtu. Jutro nam bo s svojim obiskom in nastopom popestrila Ditka, napoveduje pa tudi nekaj koncertnih večerov. Ponovno se posvečamo zdravju, tokrat o težavah s kožo, čas bo tudi za vaša vprašanja. V Žajfnici pa se tokrat David in Špela sprašujeta, ali kopalke res sodijo samo na plažo oz. kako dobro poznamo bonton dopustniškega obnašanja? Dobrodošli vaši komentarji in mnenja. Jutra z nami so zmeraj lepša!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Orlanda je Angelicina ljubezenska izpoved presenetila. Prepričan je, da mu je pomagala premagati bolečo praznino po ženinem odhodu. Angelica ne ve, kako bi zatrla čustva do Orlanda, zato se dogovorita, da se do njene poroke ne bosta videvala. Angelicina mama Giovanna se veseli hčerine poroke, še bolj vesela pa je, ko izve, da sta se Valeria in Rita razšli. Orlandov sin Umberto do Laure čuti več kot prijateljstvo, vendar se tega še ne zaveda. Pietro pa ne more pozabiti Nunzie, zato se v zadnjem hipu pridruži bratu Orlandu, ki se odpravlja v gore.

Življenja brez mobilnega telefona, ki ponuja veliko računalniško zmogljivost in povezljivost, si ne znamo več zamišljati. Nevroznanstvenik in psihiater, eden najpomembnejših nemških raziskovalcev delovanja možganov, dr. Manfred Spitzer, pa v knjigi Epidemija pametnih telefonov opozarja na negativne vplive novih elektronskih naprav na ljudi, posebej najranljivejše. Raziskave kažejo, da je med mladostniki, ki veliko uporabljajo pametne telefone, več kratkovidnih, da so pogosteje tesnobni in pogosteje razmišljajo o samomoru. Njihova pismenost in učeni uspeh sta slabša, ne znajo računati na pamet in brati zemljevidov, težko uresničijo svoje želje in se vživijo v druge.
Bosanski slikar Safet Zec, ki se zavzema za bolj humano družbo, je v Piranu z razstavo spodbudil kulturno-religijski dogodek.
Nedavno odkritje rokopisa najzgodnejšega latinskega komentarja evangelijev škofa Fortunacijana iz Ogleja ima tudi za Slovence poseben pomen.
V Šempetru pri Gorici preživlja mirne dni duhovnik, skladatelj in zborovodja z bogatim življenjskim opusom, Jože Trošt.

Stane Dolenc, nekdanji rdeči direktor, pade v drugo puberteto. Predčasno zapusti dobro plačano službo v železarni, prihranke naloži v hitro rastoče delnice, zase kupi jadrnico, dolgoletnega prijatelja iz JNA, Bora Čapčevića, ki v njegovi hiši najema prostor za lokal s čevapčiči, pa oprosti najemnine. Ko pride recesija, Dolenčevi ostanejo brez prihodkov, zato pobudo prevzame Stanetova žena Irma, ki v Jeklenicah opravlja službo neprofitne županje. V hišo pripelje Kitajce in Borotu zagrozi z izgonom...

Film nas popelje po preteklosti mariborske študentske delovne brigade. Ta je nastala spontano, po velikem potresu v Posočju. Takrat se je študent Zoran Kačičnik, pobudnik akcije, domislil, da bi študentje po svojih močeh pomagali odpravljati posledice naravne nesreče, predvsem pa je želel prostovoljstvo povezati z vsakodnevnimi stiki z ljudmi, prizadetimi ob tej naravni nesreči. Tem je druženje s študenti nekoliko omililo prebijanje skozi težke čase po potresu in pomagalo pri premagovanju hudih stisk.
Film spremlja 17. študentsko delovno brigado v Dobrovniku. Udeleženci so spoznavali vrednote, kot so prijateljstvo, spoštovanje, prostovoljstvo, skupno delo. To je bilo obdobje, v katerem so kot generacija s svojim delom pustili pečat v širši družbi. Delo v brigadah je obenem tudi nasprotje potrošniške družbe in sebičnosti. Domačini so za pomoč zelo hvaležni, in to udeležencem pomeni izjemno veliko. Ko pa jih spoznamo od blizu, sprevidimo tudi, da so to študenti, ki se jim ne obetajo dobre službe - da torej pomoči potrebnim pravzaprav pomagajo tisti, ki so pomoči potrebni tudi sami .

Dr. Igor Senčar je bil ključna oseba slovenskega predsedovanja Evropski uniji v Bruslju leta 2008, v kabinetu predsednika vlade pa kot državni sekretar za koordinacijo mednarodnih in evropskih zadev koordinira tudi letošnje predsedovanje. V pogovoru, ki ga vodi dr. Jože Možina, dr. Senčar spregovori o prihodnosti Evrope in poglavitnih ciljih, ki jih naša država želi doseči. Predsedovanje leta 2008 je še minilo v »romantični« dobi Unije, sedaj so se težave nakopičile, na preizkušnji je evropska solidarnost, ki je poglavitno vezivo povezave, ugotavlja Senčar. V svojem obsežnem doktoratu se je ukvarjal prav s tem področjem, predvsem ob spopadanju EU z gospodarsko krizo, krizo v Ukrajini in migrantsko krizo. Uvodoma je komentiral prizadevanja slovenskih levih političnih sil in medijev, ki jih podpirajo, da bi kar najbolj kompromitirali Slovenijo pred predsedovanjem EU. Kot vrhunski slovenski diplomat, ki je osem let delal na najbolj odgovornih položajih v Bruslju, ocenjuje, da česa podobnega nobena opozicija doslej ni počela svoji vladi. Kaj meni o kritičnem pisanju evropskih medijev o tem, da v naši državi vlada obvladuje medije? Po Senčarjevem mnenju te ocene izvirajo v Sloveniji in so potem izvožene v tujino, na ugled Slovenije v evropskih inštitucijah pa nimajo večjega vpliva. Tema pogovora je tudi t. i. mehka moč EU, ki se je na zunanjepolitičnem področju pogosto izkazala za naivno. Glede prihodnosti EU, ki je v marsičem negotova, Senčar izpostavlja, da bo za njeno konsolidacijo dolgoročno potrebna vrnitev h koreninam, k idejam ustanovnih očetov evropske povezave. Podobno meni tudi za Slovenijo, ki se bo po njegovih besedah razvijala le, če se bomo znali povezati in spoštovati razlike.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Ribja zgodba
Maggie želi Fleischmana razveseliti z večerjo ob judovskem prazniku, on pa nad zamislijo ni navdušen. Ko se s Chrisom in Edom odpravi na ribolov, njegov trnek zagrabi orjaška riba. Vsi so prepričani, da se je vrnila rečna pošast, ki ga nato v čolnu vleče po jezeru. Joel v sanjah sreča rabina iz New Yorka in skupaj se znajdeta v ribjem trebuhu. Ruth-Anne ima nekega dne v trgovini dovolj nesramnih kupcev, zato se z motorjem odpravi na pot. Holling se poskusi v slikarstvu. Ko že skoraj vrže puško v koruzo, ga Chris prepriča, naj se ne ozira na kritike in svoje umetnine raje podari tistim, ki ga cenijo.


NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1994
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

France Prešeren je s svojo poezijo ustvaril prelomnico v razvoju slovenske literature, česar se radi spominjamo že 30 let ob kulturnem prazniku. Pri Založništvu Tržaškega Tiska je izšel nov italijanski prevod Prešernovega opusa Poezije. V oddaji bomo zaslišali njen zven in zaobjeli obširno prevajalsko delo pomembne literarne mojstrovine, ki jo je v italijanski jezik pretočil profesor in prevajalec dr. Miran Košuta.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Verena Gotthardt sodeluje pri literarnem natečaju Ingeborg Bachmann. 24-letna študentka fotografije in uporabne umetnosti je druga koroška Slovenka, ki se poteguje za to odmevno literarno nagrado v nemški literaturi.
42. Tischlerjevo nagrado za življenjsko delo na narodnopolitičnem področju in zavzemanje za samostojno politično gibanje med koroškimi Slovenci bo ¬– zaradi pandemije nekoliko kasneje kot običajno – prejel Matevž Grilc.
Zdravje je na prvem mestu. Ob bližajoči se poletni turistični sezoni dopisnik avstrijske televizije Christian Wehrschütz preverja potek priprav in pričakovanja slovenskega turizma.
Kleo Superstar je naslov najnovejše predstave gledališča Kukukk. V antični farsi za glasbo v živo skrbi študent glasbe Evan Parks. Pravnuk Pavleta Kernjaka se je iz Kalifornije preselil nazaj na Koroško.
http://slovenci.orf.at

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej.
Mariborsko podjetje Civis, ki sta ga pred 20 leti ustanovila prijatelja in sodelavca Dušan Bezjak in Dejvi Ružič, je danes eno vodilnih slovenskih podjetij na področju usposabljanja delavcev iz varnosti in zdravja pri delu, varstva pred požarom, nevarnimi kemikalijami, poznavanja ekologije, na področju uvajanja kakovosti v podjetja in izpolnjevanja različnih mednarodnih standardov. Za podjetje s 16 zaposlenimi je bila velika prelomnica leto 2018, ko je postavilo lastni učni center, v katerem usposablja delavce za posebej nevarna dela, denimo na dvižnih ploščadih, gradbenih odrih, v utesnjenih in zaprtih prostorih. Okrog 20 odstotkov storitev opravljajo tudi za stranke iz tujine; njihov cilj je postati mednarodno prepoznavno podjetje z licencami za usposabljanje delavcev na najzahtevnejših gradbiščih po vsem svetu.

Pepa in njena družina obiščejo nov zabaviščni park Krompirjevo. Tam spoznajo, da se zelenjavna čarovnija nikoli ne konča.

Simon se pred prijatelji baha s polžem. Ferdinand pa bi jim na svojem dvorišču rad pokazal veverico. Simon je besen, saj hoče biti glavni, in izjavi, da ima na dvorišču zmaja! Povabi jih, naj ga zvečer pridejo pogledat. Medtem potrebuje čas, da bo v zmaja preoblekel Gašperja. Prijatelji hitro odkrijejo potegavščino, a doživijo pravo pustolovščino, ko se na dvorišču prikaže očka, ki se je seveda našemil v zmaja.

Mavricij se rad pošali. Prepričan je, da so Nejku njegove potegavščine všeč, zato se kar ne končajo. Nejko ne bi rad razočaral svojega prijatelja, zato se pretvarja, da ga potegavščine zabavajo, kmalu pa se jih naveliča! A kako naj ustavi Mavricija? Prijatelji mu predlagajo nekaj rešitev.

Navdušeni tjulenj v občinstvu zmoti odbojkarsko tekmo.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Bolnica na robu psihičnega zloma ni dobila zdravniške pomoči, ker ni opravila PCR testa, kronični bolniki zaradi ukrepov prikrajšani za terapije, osebni zdravniki nedostopni. Številnim bolnikom se je zdravje močno poslabšalo, posledice so hude.

Sprehajanje v kopalkah po mestnih ulicah, glasna glasba, hrana in pijača na plaži, plastični flamingi, ... izolski in bohinjski turizem uvajata nova pravila in prepovedi. Je bonton gostov res na tako nizkem nivoju in ali bodo visoke globe pomagale?

V Sloveniji imamo kar nekaj živalskih vrtov, v katerih imajo tudi eksotične živali, celo tigre. Take živali ima tudi doma vse več ljudi. Ali ti lastniki sploh imajo vse pogoje in potrebna dovoljenja? Bo predlog zakona o Zaščiti živali uredil to področje?

V oddaji o idejah prepovedi političnih strank, etičnem kodeksu poslancev, apatiji volivcev in predlogih sprememb volilnega sistema, ki prihajajo tako s strani politike kot civilne družbe. Pod Objektivom: dr. Emilija Stojmenova Duh, ki je izstopila iz Strateškega sveta za digitalizacijo. Ob koncu pa o utripu časa, ki ga živimo skozi filozofske oči.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

S francoskim filmom Izziv solidarnosti se danes v Ljubljani začne 12. Festival migrantskega filma, ki bo na različnih lokacijah potekal do konca tedna. V Mariboru pa se pred uradnim petkovim odprtjem spremljamo spremljevalni program 56. Borštnikovega srečanja. Več tudi o retrospektivni razstavi Janeza Kneza v Delavskem domu Trbovlje in bližnjih lokacijah in predstavi Artemisia Gentileschi, srečanje v režiji Lina Marrazza v SSG Trst.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Eden od pesnikov z najobsežnejšim opusom pri nas je gotovo Andrej Medved, saj je doslej izšlo kar triinštirideset njegovih pesniških zbirk. Najnovejši nosita naslov Dancing to the End of Love in Rana sled. V prvi se pesnik osredotoča na ljubezen in smrt, v drugi pa išče smisel v neskončni izrazni moči jezika. Preplet sanjskega in realnega sveta je značilen tudi za pesniško zbirko Idiometrija Barbare Korun. V njej je uspelo pesnici na etično nevsiljiv način povedati, kako biti z drugimi, kako biti s svetom in pri tem ne izgubiti samega sebe. Oddajo bomo sklenili s prikazom življenja ob meji, kot ga v knjigi kratkih zgodb Sinteze upodablja Primož Sturman. Prizorišča dogajanja segajo od Slovenije in Italije do različnih evropskih držav, poudarek pa je na Krasu in Trstu.
Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Režiserka: Petra Hauc

Uživali boste v muziciranju Bernarde in Marcosa Finka, mednarodno uveljavljenih pevcev, ki sta nastopila na koncertu v Slovenski filharmoniji. Ob spremljali ameriškega pianista Anthonyja Spirija sta pevca občuteno izvedla samospeve Stanka Premrla, Huga Wolfa, Mojce Prus, Davorina Jenka, Zvonimirja Cigliča, Lojzeta Lebiča ter ljudske pesmi v priredbi Antona Nageleta in Danila Švare. Samospevi Huga Wolfa so na koncertu doživeli prvo izvedbo prepesnitev Pavla Oblaka v slovenski jezik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Aljaž Bastič.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.