Nocoj o razstavi Preizpraševanje bližine Katarine Zdjelar, ki so jo prejšnji konec tedna odprli v mariborski Kibli. Ogledali smo si tudi razstavo enega pomembnih predstavnikov slovenskega modernizma, Staneta Kregarja v Bežigrajski galeriji. Predstavljamo pa tudi novo zbirko Klasična Beletrina.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Ana Tavčar in Lorella Flego vas prebujata ob sredah. Čas bo za zdravstvene nasvete s kredibilnimi strokovnjaki, posvetili pa se bosta tudi psihološkim temam in modnim trendom.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Vse več ljudi prisega na prečiščeno oziroma kuhano maslo ghee in kokosovo olje, čedalje bolj priljubljena je spet svinjska mast. Preverili smo, ali upravičeno. Kaj pa rastlinski nadomestki hranil živalskega izvora, predvsem nadomestki mesa in mlečnih izdelkov. Kaj vsebujejo in kako koristni so za naše zdravje?

Endijeva prijateljica Daši zaupa, kaj se dogaja ponoči v njegovi sobi. Bojanu ukinejo sredstva za nadaljevanje projekta, kar ga pahne v neizmerni obup. Viki pa ima z njim druge načrte, namreč, spraviti ga hoče na plesni tečaj. Marko se seznani z realnim stanjem svojih financ. Endi v kopalnici najde pozitiven test nosečnosti in začne vohuniti za Dašo.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

V tokratni oddaji pojasnjujemo razmerje med evropskim in slovenskim pravom. V prispevku o tem, kaj bi pomenila gradnja drugega bloka jedrske elektrarne in ali lahko na odločitev vplivajo sosednje države. V oddaji tudi o dogajanju v stranki DeSuS in o predlogu Zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

250 let po znamenitem potovanju, na katerem je kapitan James Cook odkrival tihooceanske otoke, nas novozelandski filmski igralec Sam Neill v šestdelni seriji popelje po njegovih stopinjah. Je bil Cook le orodje zahodnih imperijev s kolonialnimi težnjami ali razsvetljen raziskovalec? V prvem delu Neill obišče Tahiti in spozna potomce polinezijskih ljudstev, ki so jih srečali Cook in njegovi sodobniki. Stiki z Evropejci so prvotnim prebivalcem Polinezije prinesli številne nesreče; nekateri njihovi običaji in verovanja so za vedno izgubljeni, svetišča pa uničena. Neill spozna Polinezijce, ki si prizadevajo oživiti svojo tradicijo, in opiše Cookovo prijateljstvo s tahitijskim morjeplovcem Tupaio.

PACIFIC WITH SAM NEILL / Avstralija / 2018

V oddaji Osmi dan bomo predstavili aktualno problematiko glede obnove ljubljanske Drame. Po odstopu ravnatelja Igorja Samoborja zaradi ustavitve prenove gledališča in odzivu ministrstva za kulturo, ki meni, da projekt ni dovolj transparenten in je morda celo nevaren za sosednjo stavbo, smo preverili, kakšni so načrti za prenovo dotrajane stavbe Drame in kakšen finančni zalogaj predstavlja. Pogledali smo v zakulisje nastajanja tridelne dokumentarne serije Get Back o skupini The Beatles, ki jo ustvarja Peter Jackson. Pogovarjali smo se z avtorjem arhivskih posnetkov in režiserjem, ki je tri tedne snemal skupino na delu in priskrbel 60 ur surovega filmskega materiala – Michaelom Lindsayem-Hoggom. V studio prihaja Igor Prassel, vodja festivala animiranega filma Animateka, ki poteka v Ljubljani. Pripravljamo tudi portret nemške koreografinje sodobnega plesa Isabelle Schad, ki je gostovala na nedavnem Cofestivalu.

V oddaji Rojaki predstavljamo Mariborčanko živečo v Kanadi, v hrvaške kraje se bomo odpravili s koprskim bibliobusom, obiskali smo simpatično vas v Porabju - Sakalovci.

V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.

V 7. oddaji možgane razgibavajo Matic, Jure in Marcel iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana (rumeni) ter Nataša, Anja in Svit iz OŠ Srečka Kosovela Sežana (vijolični), roke pri zlaganju lončkov pa Ana, Nika in Neca iz OŠ Gustava Šiliha Velenje ter Alina, Alja in Maks iz OŠ Frana Roša Celje. V kvizu ekipama zapiha svež veter, v labirintu tokrat napneta lok, med kemijskimi elementi prepoznata vsiljivca, preglavice pa jima povzroča sivka. In če se vijolični hitreje vrtijo v štiri in tričetrtinskem taktu, rumene bolj nosi polna luna. Kdo je rekorder kviza in kdo hitreje polira lončke, pa v oddaji.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kočevje je bilo šesto let povezano s posebno narodno in kulturno skupino, kočevskimi Nemci oziroma Kočevarji, ki so ključno zaznamovali zgodovino mesta in pokrajine, a so se na začetku druge svetovne vojne odselili na nemško zasedbeno območje. Med vojno in po njej so se na Kočevskem zgodili pomembni dogodki, ki so se zapisali v slovenski zgodovino. Življenje ob reki Rinži bo predstavila direktorica Pokrajinskega muzeja Vesna Jerbič Perko, kiparja Staneta Jarma kustosinja Nadja Kovačič, rokodelec Anže Kobola pa bo spregovoril o družinski tradicionalni domači obrti.

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Napisale pa so nas tudi revije - je bilo naključje ali predestinacija, da je bila prav 57. številka Nove revije usodna za Slovenstvo?
Leta 1987 je bil zgodovinski trenutek zrel: Ronald Reagan v Berlinu pozove Mihaila Gorbačova, naj “zruši ta zid”, skupina intelektualcev okoli Nove revije pa se odloči zastaviti Prispevke za slovenski nacionalni program. Jugoslavija, katere del je bila tedaj tudi Slovenija, se je pogrezala v gospodarsko agonijo, v južnih republikah so vse bolj krepile zahteve po unitarizaciji in centralizaciji, in zato so se napredni slovenski intelektualci zavzeli za spoštovanje pravice do samoodločbe in do konstituiranja državnosti, njihova razmišljanja pa so ponudila programske smernice slovenske osamosvojitve. Kako so s tem za vedno spremenili način razumevanja vloge intelektualcev v družbi, nam je povedal pesnik in esejist Niko Grafenauer, tedanji glavni urednik Nove revije. S 57. številko pa ni prvič, da se Slovenci soočimo s številko 57 (in s književnimi revijami s pridahom disidentstva nasploh), saj je pred tem izhajala revija z imenom 57, o kateri je spregovoril pesnik Veno Taufer. Radi pa smo imeli tudi cigarete znamke Filter 57, pri čemer se sprašujemo, ali so imele tudi te narodnobudniško sporočilo?

Županja Helena zagrozi, da bo Belo strpala v zavetišče. Bela in Sebastijan sta potrta. K sreči odkrijeta, da v bližini pleza slavni alpinist Mirč in pohitita proti steni, da bi ga spoznala. Mirč se s svojim soplezalcem znajde v težavah. Mu bosta Bela in Sebastijan lahko pomagala kljub Belini orjaški postavi?

Trener povodni konj skuša pokazati želvi, kako naj se spusti po stezi za bob.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Predvojna družinska groteska. Sarajevo, april 1992. Ob babičini smrtni postelji se zberejo številni družinski člani, ki živijo po vsej Jugoslaviji. Babičino stanje ni rožnato, a zdravnikovo mnenje, da ji je preostalo le še nekaj minut, se izkaže za prenagljeno. Minute se raztegnejo v ure in ure v dneve. Sorodniki so vse bolj živčni. Med njimi vznikajo prevare in spori zaradi nasledstva; še posebno vroča tema je dedovanje velike družinske hiše v Sarajevu. Tudi babica s poslednjimi vzdihi po svoje sodeluje v njihovem pričkanju. Morda pa jo prav to ohranja pri življenju? Družini se zdi spletkarjenje proti eni od sester pomembnejše od strašljivih znakov bratomornega vojnega spopada, ki že odmeva med okoliškim hribovjem …

ZBERI SE, BABICA / KONCENTRIŠI SE, BABA / BIH, TURČIJA / 2020
Režija: Pjer Žalica / Scenarij: Pjer Žalica / Igrajo: Jasna Žalica, Emir Hadžihafizbegović, Alma Prica, Jadranka Đokić, Vedrana Božinović, Admir Glamočak, Dženita Imamović, Branimir Popović, Izudin Bajrović, Dino Sarija, Mira Banjac …

Dnevno rutino osamljene babice, ki si čas krajša s pletenjem nogavic, z reševanjem križank in gledanjem oglasov, nekega dne zmoti nadležna muha. Po kratkem spopadu se babica z živalco spoprijatelji in njeni osamljeni dnevi se napolnijo z radostjo in življenjem. Bo to prijateljsko sobivanje postalo trajno?
Scenarij in režija: Áron Horváth / Igrata: Mara Vilar in Sandi Lopatec

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nocoj v Kulturi o izjemnem uspehu slovenske dirigentke Daniele Candillari, nocoj bo namreč debitirala na odru Metropolitanske opere v New Yorku, obiskali smo tudi predavanje iz cikla Dostojevski in jaz v Cankarjevem domu in bili na predstavitvi monografije Primoža Premzla v Mariboru.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalca, koreografa, performerja in glasbenika Žigana Krajnčana. Mladi umetnik iz znane glasbene družine ima za seboj že pestro kariero. Koreografiral je več kot deset gledaliških in sodobnih plesnih del, kot plesalec, koreograf in pedagog je gostoval v Evropi in drugod po svetu, režiral več predstav, se preizkusil kot igralec, zdaj pa je tu še njegov prvi glasbeni album.

Kočevje je bilo šesto let povezano s posebno narodno in kulturno skupino, kočevskimi Nemci oziroma Kočevarji, ki so ključno zaznamovali zgodovino mesta in pokrajine, a so se na začetku druge svetovne vojne odselili na nemško zasedbeno območje. Med vojno in po njej so se na Kočevskem zgodili pomembni dogodki, ki so se zapisali v slovenski zgodovino. Življenje ob reki Rinži bo predstavila direktorica Pokrajinskega muzeja Vesna Jerbič Perko, kiparja Staneta Jarma kustosinja Nadja Kovačič, rokodelec Anže Kobola pa bo spregovoril o družinski tradicionalni domači obrti.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.