UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Ljubozver postavi snežaka, a ga skrbi, ko se snežak začne topiti.

Dan začnite s ponedeljkovo oddajo Dobro jutro, da bo prehod v nov delovni teden bolj prijeten! Voditelja Ljubica Mlinar in Boštjan Romih vas popeljeta skozi pozitivne in dobre novice. Po pregledu dnevnega tiska in aktualne teme vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju in odkrivanju dejstev o manj znanih temah v rubriki (Ne)znano. Ob ponedeljkih vas povabimo tudi v Domačo lekarno, vas motiviramo z navdihujočo Osebno zgodbo, nato pa vas v ritmih glasbe prepustimo novemu dnevu naproti.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Lord Meldrum je pripričan, da je sir Ralph izvedel nad njim prekletstvo, saj je njihovo plantažo kavčuka uničil hrošč. Polsedično to pomeni, da bo družina obubožala. Policist Wilson zaprosi gospo Lipton.

YOU RANG, M'LORD? / Velika Britanija / 1988–1993
scenarij: David Croft, Jimmy Perry
režija: David Croft, Roy Gould
v glavnih vlogah: Paul Shane (Alf Stokes), Jeffrey Holland (James Twelvetrees), Su Pollard (Ivy Teasdale), Perry Benson (Henry), Barbara New (Mabel), Brenda Cowling (gospodinja Lipton), Donald Hewlett (Lord George Meldrum), Michael Knowles (Teddy Meldrum), Mavis Pugh (Lady Lavender), Susie Brann (Poppy), Catherine Rabett (Cissy), Angela Scoular (Lady Angela Shawcross), John Horsley (Sir Ralph Shawcross), Bill Pertwee (policist Wilson)

Dokumentarni film o dr. Francetu Rodetu, slovenskem inženirju z izjemnimi dosežki. Dr. Rode se je po diplomi iz elektrotehnike preselil v ZDA in tam postal eden vodilnih inženirjev v podjetju Hewlett-Packard v Kaliforniji. Najbolj znan je po svojem pionirskem delu pri razvoju prvega žepnega in znanstvenega kalkulatorja HP-35, izdelanega leta 1972. Dr. Rode je sodeloval tudi pri razvoju drugih izpopolnjenih kalkulatorjev, identifikacijske kartice, ki temelji na tehnologiji RFID, in sistema za navigacijo GPS. V svoji uspešni znanstveni karieri je ostal vseskozi ponosen Slovenec, vedno pripravljen pomagati domovini. Dokumentarni film prikaže zgodbo dr. Rodeta kot izumitelja, njegovo poklicno in življenjsko pot. O njem govorijo njegovi najbližji: hčerki Maja in Ana, žena Mija in sodelavec dr. Zvonko Fazarinc.

»Ste košli na prisilo?«
Tretji del Marmačinke s palelado nam ponudi nov jezik, ki pretanjeno zakrinka težave s pretirano obremenjenostjo sodobnih žensk s prehranjevanjem. Ali pa jih razkrinka?

V tokratnem intervjuju je dr. Jože Možina gostil profesorja z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Mitjo Ferenca. Dr. Ferenc, ki je tudi odličen glasbenik, se bo v pogovoru posvetil predvsem vprašanju spoštovanja osnovne civilizacijske norme – pravice vsakega pokojnika do groba. Dr. Ferenc je prvi podpisal odprto pismo o nujnem razmisleku, v katerem več kot 30 uglednih zgodovinarjev in raziskovalcev vlado poziva, naj v duhu sprave in državniške drže razglasi 17. maj za dan spomina na žrtve komunizma. Datum označuje vse žrtve komunizma, tudi povojne. Se je pa konkretno tega dne leta 1942 zgodil do tedaj največji pomor civilnih oseb od začetka vojne, ko je partizansko gibanje pomorilo več kot 50 Romov, povečini žensk in otrok. Sogovornik je že 33 let član vladne komisije za prikrita grobišča in je v tem času med drugim opravil epohalno delo evidentiranja več kot 750 grobišč in morišč po vsej Sloveniji. Prvi stik s to tragično tematiko sega v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je najprej raziskoval fenomen partizanskih bolnic v Kočevskem rogu, kasneje pa Kočevsko kot posebej zaznamovano pokrajino, nad katero sta se znesla vojna in povojno opustošenje zlasti sakralnih objektov. V pogovoru spoznamo tri desetletja spopadov z novodobnimi »Kreoni«, ki so ovirali delo komisije, a hkrati tudi velike uspehe v duhu civilizacijskega odnosa do pobitih, kjer sta mejnika zlasti Slovenska Bistrica in odkritje Hude jame, potem ko so stare strukture sicer za dalj časa onemogočile raziskovanje. Nedavni izkop največjega slovenskega morišča pod Macesnovo gorico je še kako aktualen, saj sedanja oblast, zlasti mestna, preprečuje pokop zunajsodno pobitih na ljubljanskih Žalah. Podobno kot ljubljanski župan Janković zavrača pokop Romov, pobitih 17. maja 1942. Dr. Ferenc poziva k soočenju z resnico, ki je edina pot do sprave in pomiritve, ter obenem obsoja ukinitev muzeja osamosvojitve. Poudarja, da je prav spravna slovesnost v Kočevskem rogu julija 1990 omogočila poenotenje in uspeh Slovencev v času plebiscita in vojne za Slovenijo. Zanj je to trajen vir za slovensko prihodnost, na katerega so tudi v državnem vrhu premalo ponosni.

Voditelj: Jože Možina

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori.

1. del: Konec bronaste dobe
Zgodovinarje je dolgo begal skrivnostni propad skoraj vseh sredozemskih civilizacij ob koncu bronaste dobe pred 3000 leti. Pravi razlog pa nam bodo razkrili podatki, ki so jih zbrali klimatologi. Cvetni prah z jezerskih usedlin, plankton z morskega dna in stalagmiti, ki so nastajali stoletja – vse to kaže na obdobje hitre ohladitve podnebja, ki so ji sledila stoletja suše.

THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021

Pred šestimi leti so na Filozofski fakulteti na Reki odprli lektorat slovenskega jezika. Že od začetkov predavanj je bilo med študenti oddelka za kroatistiko veliko zanimanja, dober odziv beležijo tudi v letošnjem študijskem letu. Najmlajši lektorat slovenskega jezika na Hrvaškem je nastal tudi zaradi prizadevanj pripadnikov slovenske skupnosti iz teh krajev. Slovenščina je obvezni izbirni predmet za študente hrvaškega jezika in književnosti ter južnoslovanskih filologij ter izbirni tečaj za študente drugih študijskih smeri Univerze na Reki. Z nami je njihov profesor, dr. Klemen Lah.

Letošnji dobitnik Štrekljeve nagrade, ki je poimenovana po dr. Karlu Štreklju, raziskovalcu slovenske slovnice, dialektologije in etnologije, je Nužej Tolmajer. Dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in pobudnik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik je nagrado prejel za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega izročila.
Biro za narodno skupnost vabi v sodelovanju z osrednjima slovenskima kulturnima organizacijama, Slovenskim prosvetnim društvom Edinost Škofiče in trško občino Škofiče na letošnji Kulturni teden, ki bo med 13. in 17. junijem na različnih lokacijah v Škofičah ob Vrbskem jezeru.
Zmaga v finalu koroškega nogometnega pokala prinaša nastop v prvem krogu avstrijskega pokalnega tekmovanja. SAK na povratni tekmi gosti ekipo z Dul. Prva tekma se je končala neodločeno 2 : 2.
Na Obirskem sta doma družabnost in petje. Pod geslom Obirska poje in pleše so vabili na praznovanje 70-letnice Obirskega pevskega društva.
http://slovenci.orf.at

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Dejan Sukič, po poklicu zlatarski mojster, je svojo prvo zlatarno odprl pri 21 letih. Pred štirimi leti se je odločil, da bo podjetje zaprl, strast do obdelave kovin pa prenesel na domačo kmetijo, ki jo je prevzel od očeta. Na kmetiji Sukič v Gornji Radgoni se danes tako prepletajo tri dejavnosti – umetnostno kovaštvo, vzreja konj kasačev, ki ima v družini že več kot 100-letno tradicijo, ter ekološka pridelava in predelava oljnic, v kateri sta izziv našla s partnerko Karlo. Obdelujejo 24 hektarjev zemljišč z ekološkim certifikatom; največ pridelajo sončničnega olja, sledijo ričkovo, laneno, konopljino, bučno olje. Vsa olja stiskajo sveža, po naročilu. V ta namen so vložili denar v lastno stiskalnico za hladno stiskanje olj, hladilnico in sušilnico. V kratkem jih čaka še naložba v obrat za čiščenje semen, novo sušilnico na topel zrak in sončno elektrarno; v predelovalnem procesu namreč želijo postati popolnoma samozadostni.

Ela si zvije gleženj in hodi z berglami. Oskar jo mora brezpogojno ubogati.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Dobro počutje v lastni koži, to je največ, kar si lahko dekleta podarimo za 8. marec. Skrb zase. In začne se z majhnimi koraki. Kako vam gre projekt »fit v pomlad«? Najboljše zaveznice pri tem projektu so stročnice! To sta skromna fižol in grah, ki počasi sproščata svojo energijo, ne staneta veliko, nas nasitita, hkrati pa ne redita. In danes bosta v glavni vlogi. Najprej bomo spekli debelo zeleno palačinko, ki bo pripravljena iz graha! 100 gramov zamrznjenega zelenega graha vsebuje približno 80 kalorij, pa veliko vlaknin. Pečeno grahovo palačinko bomo obložili z zelenjavo in albuminsko skuto, da bomo dobili polnovreden obrok, z veliko beljakovinami in vlakninami. Za piko na i pa bomo na vrh dodali še mehko kuhano jajce. Jajce tehta približno 50 g, razmerje rumenjaka in beljaka je 1 : 2. V beljaku so, kot že ime pove, v glavnem beljakovine, rumenjak pa vsebuje ¾ kalorij celotnega jajca. Velikokrat v kuhinji nimamo prav veliko časa, niti možnosti, niti sredstev, vseeno pa bi radi jedli zdravo in fit. Imamo rešitev, ki je zmeraj priročna in bistveno bolj fit! Reče se ji fižolova solata s tuno in jajcem.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Bili smo na drugi izvedbi mednarodnega programa Reacting as a Star na Bledu, ki regijske filmske igralce, igralke, režiserje in režiserke povezuje z evropskimi casting agenti oziroma vodjami igralskih zasedb.Tridnevnega dogodka na Bledu se je udeležilo 19 igralcev iz regije. Med njimi so bili tudi trije slovenski Nika Rozman, Blaž Setnikar in Anuša Kodelja, med režiserji pa Damjan Kozole. Več tudi o nagrajencih festivala Krafft in o projektu Ram Ram Vlada Repnika, ki bo na sporedu v prostorih Cirkulacija 2 v ljubljanskem podhodu Ajdovščina.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Veliko razburjenja povzroča napoved Občine Ribnica, da bodo preselili Rome iz naselja Lepovče. Razlog naj bi bil širjenje industrijske cone, Civilna iniciativa opozarja, da gre za ustvarjanje romskega rezervata. Selitvi nasprotujejo tudi Romi, saj sploh ne vedo, kam jih bodo preselili.

Biti večno mlad - ta univerzalna želja človeštva se ne zdi več tako neuresničljiva. Najnovejša dognanja znanstvenikov namreč obetajo daljše, predvsem pa bolj zdravo življenje. Različne terapije za vitalnost že obstajajo, a te si lahko privoščijo le bogati. Kdaj bodo na voljo vsem?

Strupene kače, kuščarji, pajki, želve, opice, ... v Sloveniji lahko vsak postane lastnik eksotične živali. Bo država zdaj temu vendarle naredila konec? Osnutek seznama prepovedanih živalskih vrst tako razburja imetnike in rejce ekrotičnih živali, da napovedujejo ustavno presojo.

Bernard Brščič je fašist, tako pravi Luka Mesec. To ni desničarska politika, to je fašizem, pravi Robert Golob. Janez je fašist, je dejal Jaša Jenull. Janez Markeš pa, da je shod Pavla Ruparja manifestacija v slogu Benita Mussolinija. Kdo je torej fašist?

Voditelj: Igor Pirkovič

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Prvakinja mariborske Drame, Nataša Matjašec Rošker je dobitnica letošnjega Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Z njo smo se pogovarjali o dveh ustvarjalnih obdobjih, od neodvisne scene in sodelovanja z režiserjema Markom Peljhanom in Sebastijanom Horvatom do ustalitve v instituciji, kjer je kot avantgardna igralka iz 90-tih, preigrala najvidnejše ženske vloge iz širokega repertoarja klasične in sodobne, tuje in domače dramatike. Močna igralska prezenca, karizma, talent, samodisciplina in pogum je nekaj značilnosti igralke, ki ji igra pomeni način življenja.

Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Bili smo na drugi izvedbi mednarodnega programa Reacting as a Star na Bledu, ki regijske filmske igralce, igralke, režiserje in režiserke povezuje z evropskimi casting agenti oziroma vodjami igralskih zasedb.Tridnevnega dogodka na Bledu se je udeležilo 19 igralcev iz regije. Med njimi so bili tudi trije slovenski Nika Rozman, Blaž Setnikar in Anuša Kodelja, med režiserji pa Damjan Kozole. Več tudi o nagrajencih festivala Krafft in o projektu Ram Ram Vlada Repnika, ki bo na sporedu v prostorih Cirkulacija 2 v ljubljanskem podhodu Ajdovščina.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.