Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

V času menjave vlade bomo govorili o izzivih na področju kulture, ki čakajo dr. Asto Vrečko, kandidatko za ministrico za kulturo. Izpostavili bomo probleme samozaposlenih, investicije v ljubljansko Dramo, problematiko javnih zavodov, likovnih ustvarjalcev in ustvarjalcev na področju uprizoritvenih umetnosti ter slovenski film, za katerega koalicijska pogodba predvideva ustrezno raven in trajno stabilnost financiranja.

Gostje: Nataša Bučar (Slovenski filmski center), Vesna Jurca Tadel (Drama SNG Ljubljana), Inga Remeta (Društvo Asociacija) in Zoran Poznič (ZDSLU).

Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman

Saša Vuga, pisatelj, dramatik, scenarist, urednik in akademik velja za enega največjih mojstrov sodobne slovenske pripovedne proze.

Njegov opus obsega novele, romane, mladinsko prozo ter radijske in televizijske drame. Ker je prihajal s Primorske, z roba jezikovnega in narodnostnega prostora, kot v zgodovini pred njim Ivan Pregelj in Ciril Kosmač, je dala posebna zavezanost jeziku in rodnemu Posočju njegovemu opusu neizbrisen pečat. Za življenjsko delo ter prispevek k slovenski kulturi in bogatitvi slovenskega jezika je bil Saša Vuga nagrajevan in odlikovan z najvišjimi umetniškimi in državniškimi nagradami in odlikovanji.
Režiser Slavko Hren je pripravil portretni film o samosvoji pisateljski osebnosti, ponosnem Primorcu, ki je predvsem v svojem poznem življenjskem obdobju večkrat odmevno zastavil besedo za slovenstvo, samobitnost in samozavest.
Film je nastajal med rodnim Mostom na Soči, na katerega je bil pisatelj zelo navezan in je s svojo okolico in ljudmi zelo prisoten v njegovi literaturi, ter Ljubljano, kjer je predvsem zaradi dela na RTV preživel večji del svojega plodovitega življenja.
Med slovenskimi pisatelji gotovo izstopa kot avtor, ki je imel izjemen dar za upodabljanje veličastnih zgodovinskih fresk. V tem duhu sta napisana romana Erazem Predjamski in Krtov kralj, najbolj znani pisateljevi deli.
Močno se ga je dotaknila tudi polpretekla zgodovina. V romanu Opomin k čuječnosti govori o travmatičnih, temnih straneh polpretekle zgodovine.
O pisateljevem opusu in skozi desetletja številnih srečevanj med drugimi v filmu pripoveduje urednica oddaj o literaturi na slovenski televiziji Alenka Zor Simoniti.

Po finalu bitke za Najboljši kraj, kjer je zmagala odlična trojka tekmovalcev iz Celja, vabimo na poletno glasbeno poslastico. V duhu in spominu na odlično zasedbo zmagovalnega kraja, nas s svojim nastopom razveseli Hajdi Korošec Jazbinšek, Aleš Kolar pa v duetu z Vilijem Resnikom! Glasbeni gosti petkovega večera so poleg Diamantov še Fehtarji, Manca Špik s Kvatropirci, Isaac Palma z Modrijani, Miran Rudan, Luka Basi, Marko Vozelj, Poskočni, zasedba FLIRRT v družbi Vilija Resnika, Blaža Švaba in Martina Juharta.

Boris Pahor v svoji stoletni zvestobi slovenski kulturi, jeziku, identiteti in svobodi na najboljši način simbolizira slovensko vest stoletja. Njegovo izjemno pričevanje, ki ga je ob treh obiskih na njegovem domu v Trstu posnel Jože Možina, lahko razumemo tudi kot pisateljevo oporoko Slovencem.
V drugem delu nas Boris Pahor povede v svet boja za slovenstvo in svobodo izražanja, ki je po drugi svetovni vojni potekal tudi ob močnem nasprotovanju jugoslovanskega režima in vohunjenju Udbe. Pahor se je bil ne glede na posledice vedno pripravljen izpostaviti, ko je šlo za laži in napade na osebnosti, ki jih je cenil. Postavil se je tudi za Edvarda Kocbeka, za katerega pravi, da so ga komunisti izrabili za svoje cilje. Režimu se je zameril, ko je v Primorskem dnevniku dobro ocenil Kocbekov Strah in pogum. Drugi tak primer je bil, ko sta z Alojzom Rebulo izdala revijo Zaliv s pogovorom Edvard Kocbek – pričevalec našega časa, v katerem Kocbek spregovori o pomoru domobrancev. Sledilo je preganjanje, v katerem sta najvišjo ceno plačala Viktor Blažič in Franc Miklavčič. »Jaz se takrat, jaz se razpištolim, ko je krivica!« pravi Pahor, ko obudi spomin na takratno dogajanje. Prepovedali so mu vstop v Jugoslavijo, čeprav se je zavzemal za narodno identiteto in je to javno izpovedoval. »Jaz sem napadel Kardelja, ker je rekel, da bodo komunisti odpravil narod,« se spominja.
Boris Pahor v nadaljevanju izraža veliko zaskrbljenost za prihodnost našega naroda: »Je treba dat v slovenske šole dijakom zavest, da so Slovenci in da imajo svojo tradicijo,« pravi in nasprotuje pritiskom, ko skušajo že omembo nacionalne zavesti vrednotiti kot nekaj slabega. Akademik Pahor izpostavlja slovenski humanizem, ki sta ga vzpostavila Trubar in Prešeren, kot močan zgled za sedanjost – od tod tudi njegovo prizadevanje, da se v besedilu slovenske himne uveljavi tisto, kar je najprej izpostavil največji slovenski pesnik: »Bog živi našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet. In potem Bog živi vse narode. Saj to je naš humanizem! Skazili smo ga med drugo svetovno vojno …« še doda Pahor. 104-letni tržaški pisatelj sklene pogovor z obžalovanjem in opozorilom, da smo Slovenci z medsebojnim ubijanjem med drugo svetovno vojno postali veliki antihumanisti: »To imamo danes, še vedno imamo v sebi, in namesto da bi se rešili in naredili neko zvezo za rešitev slovenske države, še vedno vztrajamo pri tem. To pa ni smisel Evropske unije in to ni v smislu obstoja slovenske države!«

Paul je očaran nad Lucyjino radodarnostjo in jo pregovori, da skupaj nadaljujeta kot angel iz Bichlheima. Franzi in Margit upata, da bosta lahko rešili kmetijo, saj je končno prispelo bio škropivo. Odnos med Franzi in Timom je še vedno hladen. Hildegard vzame prosto popoldne, da bi preživela dan z Alfonsom, ki pa mora kipariti za bazar. Ko si Alfons vendarle vzame prosto, ugotovi, da ima Hildegard že druge načrte. Annabelle ugotovi, da z gladovno stavko ne bo prišla daleč. Ko dr. Borg predlaga novo terapijo, navidezno sodeluje, a ima drugačne načrte. Linda prebere, da si Konopka lasti zasluge za slavno lešnikovo torto. Misli, da se André kiti s tujim perjem, zato se jezna odpravi na pogovor.


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik ob 19.55 ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

V Znanosti in tehnologiji bomo pogledali v vesolje. Natančneje, kje se nahaja največji, najdražji in najbolj zapleten teleskop vseh časov, teleskop Jamesa Webba. Utiril se je milijon petsto tisoč kilometrov od Zemlje, petkrat dlje od Lune, z njegovimi fotografijami pa si znanstveniki obetajo izjemna odkritja, med drugim, kako so nastale zvezde in galaksije, morda celo odkritje drugega življenja v vesolju. Pa tudi o tem, kako dragoceni so posnetki slovenskega mikrosatelita Nemo HD, ki je v dveh letih Zemljo obkrožil že okoli 10-tisočkrat. V oddaji pa boste izvedeli še, kdaj bomo šli lahko v vesolje na počitnice, kdo so prvi vesoljski turisti in kdo sanja o selitvi ljudi na Mars.

Informativna oddaja Magnet vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov s področja zabavne kulture v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Po testni progi v Luksemburgu smo peljali električni avtomobil z gumami brez zraka. Goodyearovi inženirji so namreč zrak nadomestili z 72-delnim rešetom iz elastične plastike. Guma se bolje obnese v ovinkih, a glavna prednost je predvsem v tem, da je primerna tudi za samovozeča vozila brez voznika. In možno jo je povsem reciklirati.

Voditelj Boštjan Romih z ekipo obiskuje hiše, vrtove in stanovanja ter s pomočjo slovenskih arhitektov odkriva domiselne arhitekturne rešitve. Oddaja je zanimiva za vse, ki jih zanima arhitektura in oprema ambientov, ki želijo graditi, opremiti ali prenoviti dom.
Na mirnem uličnem vogalu v Ljubljani je posebna stavba, v katero je vkomponirana magična številka tri. Lastnika imata tri otroke, trojnost pa se odraža tudi na pročelju stavbe in v številu nadstropij, ki jih ima posebno domovanje.
Podstrešno stanovanje v središču Ljubljane je nastalo v okviru zanimive zgodbe. Ta pripoveduje, da lahko sodelovanje več lastnikov celotnega podstrešja večstanovanjske stavbe privede do rešitve, ki je ugodna za vse.
Anja Slapničar je oblikovalka keramike iz Ljubljane, ki je zaradi svoje osnovne izobrazbe sicer bolj domača na gradbiščih. Ravno tam, kjer se začne razkopavati, kjer nastajajo luknje, ki se jim vsi izognemo v velikem loku, ona išče in najde svoje zaklade.

Spremljali boste nastop ene od najboljših koncertnih in opernih pevk, altistke Marije Bitenc Samec, ob spremljavi pianista Andreja Jarca. Leta 1976 sta v televizijskem studiu posnela izvedbe izbranih jugoslovanskih samospevov. Marija je kot cenjena pevka izvedla številne slovenske samospeve, v koncertnih in opernih izvedbah pa je blestela s prepričljivimi interpretacijami, izjemno dikcijo in prepoznavno barvo glasu. Nastopila je na številnih solističnih, komornih in orkestralnih koncertih v domovini in tujini. Snemala je za arhive radiotelevizij Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Francije in za britanski BBC.

Posnetek avtorskega projekta skladatelja in dirigenta Milka Lazarja, ki je kot dirigent v SNG Drama v Ljubljani z Big bandom RTV Slovenija in številnimi solisti predstavil slogovno mnogovrsten jazzovski projekt Hunski hrbti.

V okviru Videonoči si boste lahko ogledali široko ponudbo slovenskih glasbenih videospotov vseh zvrsti. Z njimi noč ne bo tako dolga ...