Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poplave so prizadele tudi številne živali. Kako uspešni smo bili pri reševanju in pomoči živalim, smo se pogovarjali s predsednico Društva za zaščito konj in ostalih živali, Natalijo Nedeljko. Občudovali smo obrežne lastovke – breguljke, ki gnezdijo v stenah gramoznice Pleterje pri Kidričevem. Opozarjamo na težave z alergijami naših psov. Spoznavamo eno najbolj nepriljubljenih invazivnih živalskih vrst – rdeče polže. Zbrali smo fotografije in posnetke poletnih dogodivščin naših gledalcev in njihovih živali in nekatere med njimi nagradili. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Umetna inteligenca prinaša pravo tehnološko revolucijo tudi v zdravstvu. Zagonsko podjetje ILOF, ki se zavzema za personifikacijo zdravil, je razvilo platformo, s pomočjo katere lahko na daljavo določijo diagnoze pri Alzhajmerjevi bolezni, demenci pa tudi rakavih obolenj.
Slovenija je letos v središču vseh vremenskih ujm. Najprej nas je zadela toča z orkanskim vetrom, nato povodenj, ki je odnesla domove, zemljišča, živali, krmo. Strokovnjaki svetujejo kako na kmetijah postopati ob odpravljanju posledic poplav. V oddaji pa bomo predstavili še eno Zeleno ambasadorko - prostovoljko Taro Česnik, iz Društva Morigenos. V Triglavskem narodnem parku so predstavili dvajset let Biosfernega področja Julijske Alpe ter Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka. V Cerknem so članice Rokodelske sekcije pri Društvu rejcev drobnice Idrija - Cerkno predstavile tkanje in predenje - ne le volne pač pa tudi slovenske svile. Na Colu nad Ajdovščino je tamkajšnje društvo Trillek ponovno pripravilo dogodek, ki mu pravijo preprosto - prikaz košnje po starem. Društvo »Vinol«, ki združuje vinogradnike in oljkarje iz Bertokov, Pobegov - Čežarjev, Sv. Antona v Slovenski Istri, je pripravilo enogastronomsko druženje, kjer so predstavili izkušnje in novosti s področja vinogradništva in oljkarstva. Za konec pa še o risih, ki smo jih naselili pri nas v okviru projekta Life lynx in o tem kako z njimi sobivajo kmetje
MLADI VRTNARJI PRI DELU Spoznavamo mlade vrtnarje, dijake celjske Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. Spremljamo jih pri praktičnem delu, nasveti njihovih mentorjev pa prav pridejo tudi drugih pri urejanju vrtov in okolice hiše. VRTOVI PO POPLAVAH Miša Pušenjak podaja prve nasvete, kaj storiti z razmočenimi vrtovi po poplavah... Daljši pogovor s strokovnjakinjo za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kmetijskega zavoda Maribor v oddaji Na vrtu, 19.8.2023. BOTANIČNI VRT V LINZU Ana-Marija Berk je med dopustom spoznavala tudi Avstrijo, natančneje mesto Linz, kjer je obiskala botanični vrt. MESOJEDE RASTLINE Na namočenih rastiščih pozno spomladi in poleti cvetijo tudi mesojede rastline, to so tiste, ki občasno premeteno oblikovane cvetove ujamejo tudi kakšno žuželko, ki jo pohrustajo. Ker so praviloma manjše rasti, jih pogosto pohodimo, zato previdno stopajmo pri sprehodu po travnikih...
V portugalskem ribiškem mestecu Penniche, se v okviru enega najmodernejših raziskovalnih centrov, ki deluje na področju trajnostnega razvoja morskih ekosistemov razvija projekt MARE, ki med drugim razvija tudi nove prehranske izdelke iz morskih organizmov.
S pridelovanjem hmelja se je družina Čas začela ukvarjati pred več kot 40 leti. Z okoli 300 tonami suhega hmelja na leto so danes največji pridelovalec hmelja pri nas. Vzgajajo ga na 135 hektarih površin na dveh lokacijah – v Polskavi in Radljah ob Dravi. Vseskozi vlagajo v razvoj; v zadnjih letih so za najsodobnejšo tehnično opremo namenili več kot 3 milijone evrov. 80 odstotkov hmelja prodajo prek dolgoročnih pogodb največjima svetovnima trgovcema iz Nemčije, preostalo pa na prostem trgu. Na posestvu v Radljah so zagnali tudi lastno kraft pivovarno in odprli pivnico, s čimer uresničujejo vizijo »s polja v kozarec«.
Prvo avgustovsko oddajo Ljudje in zemlja smo posvetili hmeljarjem, saj vsako drugo nedeljo avgusta obeležujejo svoj praznik. Hmeljarstvo ima na Slovenskem dolgoletno tradicijo, hmeljarji so zelo dobro organizirani. S pridelavo te aromatične rastline se ukvarja okoli 200 kmetij in tudi nekaj podjetij. Število pridelovalcev se je z leti sicer zmanjšalo, zato pa površine, posajene s hmeljem, ohranjajo na nekoliko pod 2000 hektarji. Obiskali smo Solčavsko kjer jim težave pri reji drobnice že več let povzroča volk in opozorili na pomen Kmetijskih strokovnih služb s prispevkom o 70. obletnici KGZ Ptuj.
MIRTA IN SORODNE RASTLINE Na Dugem otoku se v začetku poletja bohotijo mirta in podobne grmovnice. Mitro od drugih rastlin ločimo po obliki listov, plodov in tudi vonju. Spoznamo tudi jagodičnico, po hrvaško magunjo, iz katere jeseni skuhamo marmelado. Spoznamo še nekaj lepega otoškega cvetja. Z GAIO NA OBISKU: TREBLJENJE KAKIJA Miro Kerševan, ki je v spomin na pesnika Simona Gregorčiča osnoval tudi vrt, v Prvačini neguje preko 700 sadnih dreves. Kakih 100 mandarin ima in nekaj ostalih citrusov, fige, marelice in breskev. Kar 300 ima kakijev, ki jim poleti izraščajo bohotivke, nekatere veje je treba privezovati. HLADNA ŠPANSKA JUHA - GASPACHO Kljub več neurjem letos, ki je marsikje zmanjšal pridelek, pa nas plodovke že razveseljujejo z zorenjem tudi na prostem. Če se naveličamo paradižnikove solate, pripravimo presno špansko hladno juho – gaspačo. Okus oplemenitimo s kumarami, papriko, tomatilom, čebulo in česnom. Seveda pa ne gre brez osnovne sestavine gaspača... navrtu@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
glasba Miro Tomassini/besedilo Vlado Kreslin Tista črna kitara je izšla leta 1988 pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana. S Črno kitaro se je pričel preporod slovenske ljudske glasbe skozi rokovsko naracijo. Hkrati pa je Črna kitara v Prekmurju sprožila polemike, debate in osvetlila tudi romsko vprašanje. Gre za mitizacijo svobodnega romskega duha, podobno kot v filmu Cigani letijo v nebo? Skladba Tista črna kitara temelji na resnični zgodbi Kreslinovega očeta Milana, ki je kitaro kupil leta 1946 “za svojo prvo plačo”. Ko jo je pripeljal v Beltince, se je v vasi razširila novica o črni kitari v vasi in so si jo lokalni glasbeniki želeli izposoditi, tudi romski bendi, ki so igrali od vrat do vrat. Kreslina so še dolgo potem spraševali, “Gospod, tisto kitaro šče mate…” In kitara je tako postala mit.
Lorenzo je mlad Milančan, ki je razvil aplikacijo s katero si lahko mladi Italijani pomagajo pri odločitvah, kako gospodarno ravnati z denarjem, v današnjem času se morajo že mlade generacije zelo hitro izobraziti kako ravnati z varčevanjem in finančnimi naložbami v prihodnost.
Kako lahko pri 17-tih dobiš idejo, da je potrebno ljudi ozavestiti o pomenu poznavanja finančnega sveta? Vsak dan se srečujemo z vprašanji, kam bi vložili sredstva, kako si zagotoviti dobro pokojnino, kje bi lahko privarčevali, pravi Lorenzo, mlad Milančan, ki je nedavno ustanovil startup podjetje »Finanz«. Dežela Lombardija močno podpira številna prizadevanja za ustanovitev novih malih in srednjih podjetij, še posebej na podlagi idej mlade generacije. V oddaji pa tudi zgodba o 15.letnem uspehu predvajanja oddaje Prava ideja/Podjetno naprej.
V zadnji julijski oddaji Ljudje in zemlja smo osrednjo pozornost namenili vremenskim spremembam, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo tudi v kmetijstvu. V studio smo povabili agrometeorologinjo, dr. Andrejo Sušnik, z Agencije RS za okolje, ki je v pogovoru pojasnila vzroke in posledice nastanka podnebnih sprememb. Cena pšenice letos ne bo pokrila proizvodnih stroškov, domači pridelovalci se borijo z ostro konkurenco iz tujine. Potrebno bi bilo urediti trg ekoloških žit, saj je tak način pridelave zahtevnejši in dražji, ne pa tudi donosnejši. Oddajo sklenemo s prispevkom o dosežkih žlahtnjenja na Biotehniški fakulteti.
HORTENZIJE Lepotice, ki se s cvetovi v barvni paleti od belih, pastelnih do vijoličastih lahko bahajo celo sto poletnih dni, predstavlja Klementina Tement. Hortenzije lahko imamo tudi v loncih, a mora biti potem nega še skrbnejša. Spoznavamo stare predstavnice, ki so nekoč krasile vrtove, pa najnovejše lepotice z različnimi posebnostmi. RAZSTAVA TROPSKIH RASTLIN Kakšno rastje najbolj ustreza poletjem, kot jih imamo pri nas, vidimo na razstavi sobnih rastlin, ananasovk in orhidej v Arboretumu Volčji Potok. Na potovanje po tropih nas z opisi značilnosti popelje Melita Miš Strgar. Med največjimi posebnostmi so cvetoče orhideje, nepopisno lepa družina, v katero uvrščajo več kot 30 000 vrst. JAGODNJAK Avgusta že lahko presajamo dobro ukoreninjene poganjke iz živic jagod. Sicer jagode, ki so veliki porabniki hranil, presajamo na vsaj tri leta. Za lažjo oskrbo in pobiranje pa je zdaj še čas, da si sestavimo preprost jagodnjak. OSKRBA PARADIŽNIKA Paradižniki že zorijo. Da ohranimo zdravje rastlin in plodov, upoštevajmo nekaj nasvetov Miše Pušenjak: izbirajmo sorte, odpornejše proti boleznim, primerno posadimo, oskrbujmo s kalcijem in odstranjujmo zalistnike. navrtu@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Matteo je študiral v šolah s katerimi danes, kot pravi, uresničuje javno poslanstvo in dijakom s svojim startup-om omogoča, da poleg šolskega kurikuluma dobijo še dodatna nova znanja komunikacije in digitalizacije.
Vinska klet Quatro Rayas v regiji Castilla in Leon je s pomočjo evropskih skladov za regionalni razvoj razvila projekt staranja njihove avtohtone sorte vina z blagovno znamko Longverdejo. S tem so nadgradili kakovost vina kleti Quatro Rayas, zagotovili nova delovna mesta lokalnemu prebivalstvu in prispevali svoj delež k razvoju regije. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju smrekovih izdelkov – Smrekovit.
Tokratna oddaja LIZ bo nekaj posebnega. Z našim reportažnim vozilom bomo odšli na vas, med ljudi. Obiskali bomo Krajevno skupnost Korte. Domačini nas sprejemajo z največjim veseljem. Pokazali bodo, kaj znajo in imajo. Korte z okoliškimi zaselki so ena največjih krajevnih skupnosti na Primorskem. Znani so po dobrem vinu, vrhunski kakovosti oljčnega olja, zelenjavi, mandljih in ostalih dobrotah narave. Pohvalijo se lahko z bogato kulturno dediščino, ohranjenim narečjem, z nošami, z znanim kaštelirjem nad Kortami, starim zaselkom, kjer je prelep pogled na Sečoveljske soline in okolico. Obiskali bomo turistično kmetijo Medljan, kjer imajo sodoben konjeniški center, šli bomo v Novo vas, prestolnico česna, posebej bomo spregovorili o kaštelirju, pa še kaj se bo našlo. Seveda ne bo šlo niti brez nastopa otrok v domačem narečju in prijetne glasbe. V nedeljo, 23. julija opoldan na prvem in ob 18h na koprskem programu.
SABININ POROČNI ŠOPEK Poročni dan mora ostati v spominu kot poseben, predvsem odsevati želje bodočih mladoporočencev. Zlasti neveste že z izbiro obleke poskrbijo za edinstvena čustva ob poroki, simbolni pomen pa ima tudi poročni šopek. Posebnega, s kančkom presenečenja, si je za sodobno nevesto zamislila dr. Sabina Šegula z Akademije cvetja. DEKORACIJA NA POROKI Za slavnostne poročne sprejeme pogosto okrasimo tudi notranjost prostorov. Branka Dragović iz Črne gore si je za pozdrave svatom za preddverja, hotele, poročne dvorane zamislila igrive, barvite aranžmaje. Slogovno in barvno so seveda usklajeni z nevestinim šopkom in dekoracijo na mizah. SUŠENJE ZELIŠČ IN CVETLIC Ko smo že pri šopkih: na sprehodih po čim manj okrnjeni naravi utrgajmo kakšno divjo zel ali uporaben cvet. Če nam pot prekriža še kaka okrasna veja, smo že blizu čudovite obešanke. Podobne, kot si jo je za sušenje in okras na terasi omislil strokovni sodelavec Sebastjan Lipar. LUKASOV POKONČNI POROČNI ŠOPEK Poročni šopek, kot ga vidi Nizozemec Lukas Jansen, dolgoletni učitelj floristike, je lahko preprost. Tokrat je sestavil nenavadnega, pokončne oblike. Za svatbe ne vztraja več pri tradicionalni beli barvi, ampak šopek prilagodi modnim smernicam – to so tudi številne žive barve, pisane kot življenje pred mladoporočencema. navrtu@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Neveljaven email naslov