Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Portugalskem, v zgodovinskem mestecu Coimbra, smo obiskali podjetniški inkubator, ki med drugim sodeluje tudi z Evropsko vesoljsko organizacijo. V inkubatorju razvijajo inovativne projekte, pri katerih vesoljske tehnologije uporabljajo tudi na Zemlji, denimo za varovanje javne infrastrukture pred nevarnostmi kot sta poplava ali razraščanje vegetacije. Številna zagonska podjetja so v tem okolju našla izzive za razvoj svojih idej, naša ekipa pa jih je obiskala ravno v času, ko so dobili prestižno priznanje, uvrstili so se namreč med prvo deseterico najbolj inovativnih podjetniških inkubatorjev na svetu. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu v navtiki – Seascape.
Na kmetiji Klemenčič so na sortnih poskusih ocenili dosedanjo poljedelsko sezono. Vpliv hladne in deževne pomladi na travinje nam pojasni dr. Branko Kramberger s FKBV v Mariboru. Na poskusnih poljih Biotehniške fakultete v Ljubljani so javnosti predstavili poskuse z zelenjadnicami in zelišči. KGZ Maribor in Biotehniška šola Maribor sta tudi letos pripravila tradicionalni dan sadjarske in vinogradniške tehnike. Z mag. Jožetom Miklavcem opozorimo na obvezno zatiranje ameriškega škržatka. Dodamo nekaj utrinkov z 20.mednarodnega študentskega tekmovanja avtonomnih poljskih robotov in 11. mednarodnega ocenjevanja univerzitetnih vin. Oba dogodka so pripravili na Univerzi v Mariboru.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Marmor iz Sežane je eno najstarejših slovenskih kamnoseških podjetij s 76-letno tradicijo pridobivanja in obdelave kraškega naravnega kamna. Pred 20 leti so se pionirsko lotili pridobivanja kamna podzemno, danes jim to daje tehnološko prednost. Obiskali pa smo tudi lončarsko družino Žuman iz Ljutomera, ki vztrajno lončari na tradicionalen način. Saša Žuman poudarja, da moraš biti za lončarski kolovrat rojen, treba je imeti ljubezen do gline in dediščine. Temu je predan vse od mladih dni.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
glasba Stanko Premrl/besedilo France Prešeren Prežeti smo s temi verzi, vtisnjeni so v narodno podzavest … pa tudi v tlak glavne ulice v Ljubljani. Zdravljica je najbolj znana slovenska skladba, ki jo pojemo in ponavljamo, ob sedmi kitici pa spoštljivo molče stojimo.
Veliko Slovencev si deli strast do vrtnarjenja. Okoli hiš nastajajo prave zelene oaze, skrbno urejene travnate površine, ki jih bogatijo prelepe cvetlične gredice prelivajočih se barv, okrasno grmovje, ribniki in številna drevesa. Okrasnim vrtovom pa se seveda pridružujejo tudi zelenjavni vrtovi, saj se ljudje vse bolj zavedamo pomena domače, ekološko pridelane zelenjave. O tem, zakaj je vrtnarjenje tako priljubljeno, koliko truda, znanja in dela je potrebnega za negovanje vrta, katere rastline so v slovenskih vrtovih najbolj priljubljene ter kako slovenski vrtovi postajajo vse bolj urejeni, domiselno oblikovani in rastlinsko pestri se bomo v studiu pogovarjali z Matjažem Mastnakom iz Arboretuma Volčji potok. Lidija in Peter Knavs sta oazo miru, barv in vonjev, kot rada poimenujeta svoj okrasni vrt, začela oblikovati pred dobrimi 15 leti kot popolna vrtnarska začetnika. Danes ima njun vrt vse, kar vrt z veliko začetnico mora imeti: vodni motiv, zanimivo drevnino in grmovnice, smaragdno zeleno trato, ki se v širokih pasovih vije med barvitimi gredami, zanimivo vrtno okrasje, kamne iz bližnje okolice … Vrtiček pa si lahko privošči vsak, tudi ljudje, ki živijo v blokih – kako ga na svojem balkonu ali terasi načrtovati, katere rastline izbrati in kako jih pravilno negovati, bo z nami delila Jerneja Jošar, zagovornica ekološkega vrtnarjenja.
V Sloveniji obsegajo travniki 17 % zemljišč, kar je okvirno 345.000 hektarjev površine. Za vsak travnik v Sloveniji je mogoče ugotoviti čas prve košnje, pogostost košnje, intenziteto rabe in starost travinja. To je z analizo satelitskih posnetkov razkril prvi monitoring slovenskih travnikov. Ugotovili so, da se travniki danes kosijo večkrat kot nekoč. Pogosta košnja vpliva na to, da na njih živi manj vrst rastlin in živali. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so v triletni raziskavi našteli zgolj 239 od 575 doslej najdenih vrst divjih čebel pri nas. V Notranjskem parku za obnovo travnikov skrbijo tako, da semensko mešanico žanjejo s posebnim krtačnim traktorskim priključkom in jo sejejo na vrstno osiromašene površine. Kako ohraniti vrstno pestrost travnikov? Je lahko zadosten ukrep poznejša košnja trave?
Alessandra Piazza in Alessandro Cuccato se z raziskovanjem stekla in mojstrstvom oblikovanja v steklu ukvarjata že več kot 30 let. Njuna delavnica v Bolzanu privlači umetnike z najrazličnejših koncev sveta, ki jih navdušuje prosojnost stekla, predvsem pa njegova nepredvidljivost. Zgodovina Sorice in vasi na južnih pobočjih Julijskih Alp sega vse do leta 1283, ko so freisinški škofje iz bavarskega na to območje naselili prebivalce Južnotirolskega mesta Innichen in njegove okolice v Pustriški dolini. Zaradi izjemnega prepleta naravne in kulturne dediščine Sorica po mnenju mnogih danes velja za eno najlepših slovenskih vasi. To se kaže tudi v slikah rojaka, impresionista Ivana Groharja, ki je tukaj dobil navdih za svoje najbolj znane stvaritve. Izumitelj Johann Wilhelm Spaeth je usodno zaznamoval bavarsko industrijsko zgodovino 19. stoletja. Leta 1835 je ustanovil prvo strojno tovarno v Nürnbergu, njegove zgradbe, zlasti mostovi, žerjavi ter jeklene in železne konstrukcije, so preživeli vse do danes. Rt Kamenjak, najjužnejši del istrskega polotoka, je dostopen tako po kopnem kot po morju. Zaradi geoloških posebnosti, lepe narave, razvejene obale in bogastva tako živalskih kot rastlinskih vrst je Kamenjak od leta 1996 zaščiteno geografsko območje. Julio Artico zanima in navdihuje jo vse, kar je povezano z naravo: gozdovi, biodinamični vrtovi, skrb za čebele in ohranjanje travnikov. Skulpture oblikuje v naravi in z naravnimi materiali: z lesom, travami in zanjo zelo dragocenim, skoraj pozabljenim gradnikom, senom.
Dejan Sukič, po poklicu zlatarski mojster, je svojo prvo zlatarno odprl pri 21 letih. Pred štirimi leti se je odločil, da bo podjetje zaprl, strast do obdelave kovin pa prenesel na domačo kmetijo, ki jo je prevzel od očeta. Na kmetiji Sukič v Gornji Radgoni se danes tako prepletajo tri dejavnosti – umetnostno kovaštvo, vzreja konj kasačev, ki ima v družini že več kot 100-letno tradicijo, ter ekološka pridelava in predelava oljnic, v kateri sta izziv našla s partnerko Karlo. Obdelujejo 24 hektarjev zemljišč z ekološkim certifikatom; največ pridelajo sončničnega olja, sledijo ričkovo, laneno, konopljino, bučno olje. Vsa olja stiskajo sveža, po naročilu. V ta namen so vložili denar v lastno stiskalnico za hladno stiskanje olj, hladilnico in sušilnico. V kratkem jih čaka še naložba v obrat za čiščenje semen, novo sušilnico na topel zrak in sončno elektrarno; v predelovalnem procesu namreč želijo postati popolnoma samozadostni.
V spodnjem Podravju je zaradi obilnih padavin reka Pesnica poplavila okoli 1000 ha kmetijskih površin. Na teh kmetijskih površinah so posevki popolnoma uničeni. Kako takšni ekstremni vremenski pogoji vplivajo na rodovitna tla bomo govorili z gostom v studiu. Na poljih Selekcijsko poskusnega centra Ptuj so nedavno predstavili robotiko, ki je primerna za uporabo v kmetijstvu. Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota in partnerji so pred kratkim zaključili projekt v katerem so proučevali neposredno trženje na kmetijah. V nekdanjem grajskem parku se pod vznožjem Pohorja razlega Botanični vrt Univerze v Mariboru. Tudi v Botaničnem vrtu morajo delo prilagajati neugodnim vremenskim razmeram.
ZELIŠČARSKI TEDEN NA DUGEM OTOKU Konec maja na hrvaškem Dugem otoku poteka tradicionalni zeliščarski teden. Tako smo ga poimenovali, ker takrat otoške zeliščne steze dišijo po zeleh, ki jih udeleženci nabirajo predvsem za čaje. Namen tedna, ki ga organizira Društvo Izvir, je spoznavanje sredozemske flore; od skoraj neopaznih stebelc popovca in nežne šentjanževke do mandljevcev in indijske lipovke z izjemno dišečimi cvetovi. Čeprav smo z ekipo oddaje Na vrtu Dugi otok obiskali že sedmič, smo tudi letos spoznali marsikaj novega...
V podjetju SunContract uspešno prodirajo na trge s pionirskim modelom trženja električne energije. Zamisel se je vodilnim v podjetju Sonce z več kot desetletnimi izkušnjami z gradnjo sončnih elektrarn porodila pred petimi leti, ko so želeli narediti korak naprej. Veliko sveta pa vidijo vozniki tovornjakov. Gre za poklic, ki terja ogromno strpnosti v prometu in spretnosti v kabini. A jih drastično primanjkuje. Mednarodno združenje za cestni transport napoveduje, da bo do leta 2026 na stari celini primanjkovalo že za eno Slovenijo poklicnih voznikov. Zato imajo pri nas večja transportna podjetja že svoje izobraževalne centre.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Nekateri so rojeni popotniki, druge potovanja v daljne dežele vabijo, a ne vedo, kje začeti, tretje pa prav nič ne mika iti v svet. Verjetno pa nas vse zanimajo popotne zgodbe. Da starost ni nobena ovira za potovanje, v oddaji Ah, ta leta! dokazujeta upokojena zakonca Marjan in Stanka Poljanec, ki zadnjih 15 let navdušeno raziskujeta svet in odkrivata nove kraje. #ahtaleta #potovanja
Giovanni Antonio Scopoli je bil prvi rudniški zdravnik v Idriji in pionir slovenskega znanstvenega poimenovanja rud, rastlin in živali. Kakšen je še po 300 letih njegov doprinos k znanosti? Najznamenitejša rastlina, ki jo je opisal, je kranjski volčič. Rastlina vsebuje tudi strupene alkaloide, ki so jih nekoč uporabljali kot naravno sredstvo za anestezijo. V idrijskem rudniku smo posneli epsomit in melanterit - minerala, ki ju je davnega leta 1761 prvi opisal Scopoli. Del njegove pisane dediščine je tudi več let pozabljena knjiga Podobe kranjskih gob. V njej je 47 platen neznanega slikarja, na katerih so upodobljene gobe v naravni velikosti s Scopolijevimi komentarji. Katera njegova znanstvena dela so še pomembna in zakaj so bila številna Scopolijeva rodovna imena spregledana?
Filmska režiserka in ustvarjalka umetniških videov, videoinstalacij in intermedijskih projektov Jasna Hribernik v svojih delih postavlja temeljna vprašanja o življenju in času, v katerem živimo. Na Ljubljansko barje so se vrnili koliščarji. Pogled na skelete kolib koliščarskega muzeja na prostem, ki je tu zaživel, obiskovalce vrne daleč v preteklost – v čas prazgodovine. Kolišča so danes umeščena na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Andreja Stržinar ustvarja unikatne zgodovinske kostume in rekonstrukcije oblačil različnih časovnih obdobij v Sloveniji. V vsak kos ročno sešitega kostuma je všita zgodba časa, ki ga pripoveduje. Marko Kveder nadaljuje družinsko mizarsko tradicijo svojega očeta. Predanost svojemu delu je izkazal tudi z odprtjem muzeja Kvedrova tišlerija, kjer osrednji prostor pripade prav posebnemu izdelku - leseni repliki avtomobila Ford T iz leta 1919. Med Pokljuko in dolino Voje v Triglavskem narodnem parku leži najlepša bohinjska pašna planina Uskovnica. Poleti se tu na prostranih pašnikih pase živina, planšarji pa še vedno izdelujejo pristni bohinjski sir.
Na kmetiji Žerjal iz Tomaja se s kozjerejo in sirarstvom ukvarjajo že 41 let. Sedanji gospodar, Matjaž Žerjal, je kmetijo pred četrt stoletja prevzel od očeta; postopoma je povečeval čredo in posodabljal sirarno. Danes z soprogo redita okrog 100 koz, večino dohodka pa ustvarita s prodajo mlečnih izdelkov; v ponudbi jih imata trenutno 11. Poznana sta predvsem po inovativnih sirih, ki jim dodajata tipične kraške sestavine, kot so brinove jagode, kraški šetraj, sivka, vino Teran. Nekaj unikatnega sira zorita tudi v teranovih tropinah in tropinah avtohtone bele kraške sorte vina - vitovske grganje. Izdelke prodajata v nekatere priznane slovenske restavracije in butične trgovinice, povpraševanje prihaja tudi iz tujine. Pred tremi leti so bili prvič uvrščeni tudi v gastronomski vodnik Gault&MilIau Slovenija.
Začeli bomo z rubriko Zelena Kohezija, obiskali pa pivška jezera in suha travišča. Občina Pivka je skozi projekt Pivka.Kras.Presiha, odkupila, kar 40 ha kmetijskih zemljišč. Oddala jih bo kmetovalcem, ki bodo izvajali pozno in prilagojeno košnjo v skladu z naravovarstvenimi smernicami. Predstavili bomo ambasadorja s Ptuja, ki sodeluje na kar treh evropskih projektih, povezanih s trajnostno rabo surovin. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so predstavili rezultate monitoringa divjih čebel v Sloveniji, s katerim so našli 239 vrst čebel, med njimi tudi vrsto, ki je bila v Sloveniji opažena prvič. V Marezigah se je od 19. do 21. maja odvil že tradicionalni 50. Praznik refoška in Slovenske Istre. Med šampioni je bila tudi klet Kavalič iz Kavaličev pri Svetem Antonu. V Hrvaški Istri pa so že 7. organizirali prireditev Wine and Walk. 400 obiskovalcev se je peš podalo na degustacije in spoznavanje tudi manj znanih lepot istrske zemlje. Bili smo na Vremščici, ko so tja prignali čredo ovac, družbo pa jim bodo delali tudi krškopoljski prašiči. Ovce pa vse bolj ogrožajo volkovi in šakali. Na pašniku Starijski vrh, ki se na nahaja na grebenu Kobariškega Stola, je volk maja spet napadel trop ovac. Končali pa bomo v Benečiji, kjer uspešno združujejo kmetijsko dejavnost s turizmom.
VZGOJA IN UPORABA AVOKADA Iz trde koščice avokada si je Sebastjan Lipar vzgojil drevesce. Čez zimo ga spravi v notranje prostore in odstrani kak posušen list, zdaj pa je čas za presajanje. Po opravilu se prileže malica. Namaz bo iz pretlačenega avokada in jajca, za večjo hranljivost in okus pa doda še nekaj svežih ali pokuhanih zeli. PRIPRAVEK PROTI UŠEM V občudovanju odpiranja cvetov smo se ustavili na Brankinem vrtu v Brunšviku, ki ima ta konec tedna za obiskovalce odprta vrata. Ob vrtnicah vrt skriva še kakšno manj znano rastlino. Branka bo pripravila tudi škropivo iz kopriv. Z njim prši predvsem popke vrtnic, ko se pojavijo uši. ČLANI KLUBA GAIA ŠE V POREČU Z Meto Pivec iz Botaničnega vrta Univerze v Mariboru smo se na srečanju članov kluba Gaia prejšnji mesec v Poreču pogovarjali o oskrbi balkonskega cvetja ob daljši odsotnosti. Dobili smo nekaj nasvetov, kaj upoštevati, če smo poleti veliko zdoma. ZBIRKA PERUNIK IZIDORJA GOLOBA Ob koncu maja se je poslovil Izidor Golob, slovenski žlahtnitelj perunik in maslenic. V spomin na njegovo vrtnarsko delo v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru zbirajo slovenske sorte. Nekatere so odmrle ali se skrižale, zato gledalce prosijo za pomoč pri iskanju bradatih perunik in maslenic Izidorja Goloba.
Neveljaven email naslov