Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Steroide, sintetični moški spolni hormon testosteron, so razvili v štiridesetih letih prejšnjega stoletja v Nemčiji. Med drugo svetovno vojno so jih dajali svojim vojakom, ker so bili prepričani, da so učinkoviti pri zdravljenju opeklin in posledic drugih vojaških nesreč. Steroidi spodbujajo rast skeletnih mišic, povečajo vzdržljivost in agresivnost, zato so jih začeli uporabljati profesionalni in rekreativni športniki. Kako steroidi vplivajo na ženske in kako na moške? Danes je uporaba steroidov prepovedana, dovoljena je le za zdravljenje nekaterih bolezni.
glasba in besedilo Dušan Porenta Kaj pomeni trideset let v nekem življenju? Tridesetletna vojna ali tridesetletno čakanje na vlak, ki prihaja? Skoraj trideset let potem, ko jo je v izvirniku zapel Oto Pestner, se je leta 1997 ponovno zapela za nadaljnjih trideset let v izvedbi Magnifica v filmu Stereotip.
Ljubljansko podjetje Epidemic je nastalo v letu pred epidemijo in že po dveh letih poslovanja doseglo milijon evrov prometa. Mlada ekipa, v kateri je že 25 ljudi, je našla izziv v povezovanju blagovnih znamk z izbranimi lokalnimi vplivneži. Z uporabo umetne inteligence za vsak projekt poiščejo tako imenovane nano in mikro posameznike, ki svojim sledilcem prek družbenih omrežij, kot sta Instagram in TikTok, priporočajo le izdelke in storitve podjetij, ki jim sami zaupajo; v bazi podatkov imajo že skoraj 70 milijonov vplivnežev. Pozitivne učinke takšne oblike trženja, od ust do ust, so prepoznala številna podjetja v Sloveniji, poslovanje pa so razširili že v 20 evropskih držav, v ZDA, Avstralijo in Kanado. Podjetje Epidemic se je leta 2021 na Web Summitu, največjem tehnološkem dogodku na svetu, med več kot 2000 podjetji uvrstilo med 12 najboljših, za uporabo umetne inteligence pa so od Amazona prejeli 100.000 evrov nagrade.
V oddaji bomo opozorili na kar nekaj dogodkov s področja kmetijstva in napovedali 6. vinarsko-vinogradniški kongres, ki se bo tokrat zvrstil na Ptuju. Na spomladanskem kmetijsko-obrtnem sejmu v Komendi so se zbrali hribovski in gorski kmetje iz vseh koncev države in ustanovili Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije. Pred dnevi so v Biotehničnem centru Naklo gostili prvi festival seneno. Na njem so rejci v tem združenju predstavili tehnologijo reje in predvsem prave marketinške pristope za prodajo svojih izdelkov. Predstavimo uspešno sirarsko kmetijo Orešnik iz okolice Horjula, oddajo pa sklenemo z državnim tekmovanjem mladih veterinarjev, ki so ga tokrat pripravili v Mariboru.
PIKIRANJE PARADIŽNIKA, GORSKE METE Sejančke paradižnika presajamo aprila, da se rastlinice do sajenja na prosto okrepijo in razrastejo. Tako stori tudi Jernej Mazej, presajenim sadikam zagotovi svetlo in ne preveč toplo zavetišče. V njegovem rastlinjaku spoznavamo tudi posebno gorsko meto in mehiški ožepek. NASAD ZA PRIDNE GOSPODINJE Pri Altovih so si omislili dva zanimiva nasada. V prvem, postavili ga bodo pred vhodna vrata, so različne zeli, ki so pri vsakdanji kuhi nepogrešljive in jih bodo lahko smukali kar sproti. Osnova drugega so jagode, s katerimi se rad sladka vnuk. NASVETI ZA GOJENJE JAGOD Drago Belec iz podjetja Cornus tokrat svetuje, kako pridelati čim več jagod. Da se sadike bolje ukoreninijo, denimo pred sajenjem potrgamo vse cvetove.
Družinsko podjetje KGL iz Litije je nastalo v 80. letih, ko se je Bojan Železnik, željan novih izzivov, odločil za samostojno pot. Danes stavi na tehnološki razvoj v avtomobilski industriji. Z novo naložbo pa se spogleduje s trgi plastične industrije. Tudi v kozmetiki morajo slediti nenehnemu razvoju in se vseskozi izobraževati. Tega se zavedajo tudi mladi s Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor ter vizažistka in kozmetologinja Ksenija Pehlič Simončič.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Kljub napredku medicine in zdravstvene nege je stoma še vedno velik tabu, ki ga številni bolniki čutijo kot breme. A življenje je tudi s stomo lahko lepo. V Sloveniji z njo živi več kot 3000 ljudi, kljub veliki številki pa se v javnosti o življenju s stomo redko govori. Bolniki se prepogosto izogibajo družbi in zapirajo vase. Zato vam bosta gosta v studiu, abdominalni kirurg, primarij mag. Miran Rems, in predsednik invalidskega društva Ilco Ljubljana Zoran Terglav ter številni prostovoljci na terenu, tudi sami osebe s stomo, skušali dokazati, da se življenje s stomo ne konča, ampak za marsikoga šele začne. O tem, kako težko je bilo sprva sprejeti stomo, a kako ji je ta vendarle vrnila kakovostno življenje, pripoveduje tudi Ksenija Oblak. Prav prostovoljci iz invalidskega društva Ilco, ki proces okrevanja in privajanja najbolj poznajo, so ji s svojimi koristnimi nasveti in informacijami pomagali zaživeti polnejše življenje.
Vid, sluh, okus, dotik in vonj so čuti, s katerimi doživljamo svet. Približno 4 % ljudi na svetu sočasno doživlja več občutkov. Križanje dveh ali več čutnih zaznav imenujemo sinestezija. Obstajajo številne kombinacije povezav občutkov: zapisane besede vidijo v barvah, hrano v geometričnih oblikah, ob zvoku zaznajo okus. Obstaja več teorij o izvoru sinestezije. Ena izmed njih pravi, da se vsi rodimo kot sinesteti, z razvojem pa začnemo čutne zaznave doživljati ločeno. Kako vidijo svet sinesteti in kaj pravi o tem znanost?
Leta 1952 je v Sloveniji potekalo prvo šolanje psov za reševanje izpod plazov. Od leta 1976 psi uspešno sodelujejo pri reševanju pogrešanih v ruševinah, leta 1983 pa je bila ustanovljena prva Mobilna enota reševalnih psov. Poleg domačih živali ima Norbert Kuruczi tudi lisice. Te so opremljene s sledilnimi napravami. Življenje teh lisic, ki včasih izginejo tudi za več dni, ko se odpravijo na lov na voluharje, včasih pa si odpočijejo kar v hiši, po spletnih omrežjih spremlja veliko ljudi. Vendar pa cilj akcije ni zabava, temveč reševanje lisic. Cesarica Marija Terezija je med drugim naročila gradnjo vodovoda V Trstu in ta je mesto oskrboval z vodo do prve svetovne vojne. Predori terezijanskega vodovoda so že dolgo znani in danes večinoma dostopni. Jadransko speleološko društvo iz Trsta obnavlja ta pomembni del tržaške zgodovine. Izdelki rezbarke Jessi Strixner iz Münchna takoj pritegnejo pozornost gledalca. V razstavnih prostorih visijo suknjiči, nogavice, spodnje perilo ali kosi lepenke. Narejeni so iz lesa. Jessi Strixner svojih del ne razstavlja le v izbranih nemških galerijah, temveč po vsem svetu.
Oddajo začenjamo z aktualnimi vprašanji, ki so jih odprli na kongresu zadružne zveze Slovenije, a to je le ena izmed tem, ki jih prinašamo, pred nami je nabor raznolikih vsebin. Veliko dela bo imela na novo imenovana Komisija za kmetijstvo in razvoj podeželja v mestni občini Koper. Pogovarjali smo se z eno najmlajših oljkark pri nas Martino Veršnik, ki skupaj z družino upravlja dobrih 6ha površin, večinoma oljčnikov. Suša in energetska kriza sta v nebo pognali cene sena, to se je podražilo tudi do 100 odstotkov. Obiskali smo vinski sejem Vinitaly v Veroni.
VELIKONOČNA DEKORACIJA Velika noč je tudi spomladanski praznik, zato domove in velikonočne košare najpogosteje odišavljajo narcise in tulipani. Za osnovo nasada, ki ga postavimo na zunanjo stran okenske police, je Sabina Šegula izbrala spomladanske čebulnice, nekaj jih je prihranila, da bi z njimi okrasila še krožnik. POPRAVILO MOTIKE Pred novo vrtičkarsko sezono preverimo, v kakšnem stanju je vrtno orodje, in ga popravimo, da bi nam čim bolje služilo. Marin Krevh je nabrusil motiko ter zamenjal preperelo držalo. ZASADITEV VISOKE GREDE V rubriki Z Gaio na obisku se je strokovnjak kluba Gaia odpravil v Želimlje, k člani kluba Mateji Lindič. Na posedene plasti sta dosula svežo prst in zasadila mešani posevek. Ali veste, kako gosto sadimo sadike v visoki gredi in katere smemo gnojiti…
V podjetju Mebor iz Železnikov, ki spada v sam vrh svetovnih proizvajalcev žag in strojev za razrez lesa, si prizadevajo za nenehen razvoj in izboljšave strojev. Ustanovitelj Boris Mesec si pred 40 leti ni upal niti sanjati, da bo tračna žaga, narejena za domačo rabo, tlakovala uspešno podjetniško pot. »Učitelji vrata odprejo, vstopamo sami.« S tem kitajskim rekom na spletni strani Šolskega centra Kranj ter Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole dijake nagovarjajo k vpisu. Da je slikopleskar deficitarni poklic, ki je lahko tudi sanjski, pa vedo v podjetju Penzel Premium Decor, kjer to obrt nadgrajujejo.
Spoznavamo pasmo francoski buldog. Spremljali smo vzrejni pregled družnih psov in spregovorili o pomenu nadzorovane vzreje psov. Svetujemo, kako psom pomagati pri težavah z alergijami. Z inštruktorico KD Maribor, Urško Razinger, pričenjamo s serijo kinoloških nasvetov. Tokrat o prvih korakih, ko pasjega mladička pripeljemo v svoj dom. Predstavljamo modrojezičnega skinka. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
glasba Tadej Hrušovar/besedilo Dušan Velkaverh Dan ljubezni je slovenska evrovizijska skladba, ki jo je pela skupina Pepel in kri. Leta 1975 je skladba zmagala na Opatijskem festivalu in nato zastopala Jugoslavijo na evrovizijski popevki. Dan ljubezni je doživel številne priredbe, med drugim v nemškem, angleškem in nizozemskem jeziku. Dan ljubezni sta izvajala tudi Moskovski državni simfonični orkester in Kraljevi filharmonični orkester iz Londona. Smo Slovenci za en dan ljubezni res pripravljeni pustiti “tisoč dni in tisoč noči”, za katere sploh ne vemo, ali “so kdaj bili”? Ali v ljubezni res šteje samo en dan?
Ura v naših možganih je usklajena z menjavo dneva in noči. Ker v nasprotju z budilko nima gumba za dremež, nas bo, če jo bomo ignorirali, hitro in ne brez posledic vrglo iz ritma.V oddaji Ah, ta leta! bomo tokrat govorili o cirkadianem ritmu ali naši notranji biološki uri. Da bi jo bolje razumeli, smo v studio povabili zdravnico in strokovnjakinjo za medicino spanja, dr. Barbaro Gnidovec Stražišar.
Vsak narejen izdelek, ki ga uporabljamo, vsaka zgrajena stavba/sezidana zgradba, ki jo uporabljamo, in sploh vsako naše dejanje sproščajo v okolje ogljikov dioksid, toplogredni plin, ki prispeva k višanju povprečne temperature na Zemlji. Trenutno je v zraku največja koncentracija ogljikovega dioksida v zgodovini njegovega merjenja. Ker želimo omejiti izpuste ogljikovega dioksida, smo jih začeli računati in vrednotiti. Pri tem upoštevamo tako rekoč vse: material, iz katerega je izdelek narejen, proces izdelovanja, pot surovin. Talilni vložek na primer je del varovalke, ki je sestavljen iz več različnih kovin. Koliko izpusta ogljikovega dioksida nastane pri njegovi proizvodnji? Kako podjetja najdejo točke, kjer je največ izpustov CO2 in jih spremenijo?
V Vodicah še vedno pripravljajo preste po skoraj pol stoletja starem receptu. V družini Jagodic je peki prest zavezana že četrta generacija. Starodavno mesto Višnja Gora se je zapisalo kranjski sivki, drugi najbolj razširjeni vrsti čebele na svetu. Tako je v stari šoli, ki je samevala že več kot dve desetletji, našla svoje mesto Hiša kranjske čebele. Arhitekt Saša Dev, ki je v Mariboru gradil predvsem v prvi polovici 20. stoletja, je s strokovno študijsko razstavo v Umetnostni galeriji Maribor končno dobil svoje pravo mesto v zgodovini slovenske in evropske arhitekture. Umetnost slikarja, grafika in likovnega pedagoga Črtomirja Freliha je zelo prodorna, spremlja jo želja po nenehnem eksperimentiranju. Tematsko je zelo pestra, saj se razteza prek skoraj vseh klasičnih ikonografskih tem. V kraju Boračeva v občini Radenci se razprostira lepo posestvo, ki ga na enem koncu obdajajo vinorodni griči, na drugem pa reka Mura. Prav tu je našel svoje mesto prav poseben živalski vrt z imenom Sikalu zoo.
Podjetnica Anita Šumer je v zadnjih 11 letih poskrbela za pravi razmah peke z drožmi pri nas in v svetu. Je samoukinja; kruh z drožmi je začela peči, ker njen mož zaradi zdravstvenih težav ni smel uživati pekovskih izdelkov s kvasom, a je kmalu ugotovila, da je to pravi posel zanjo. Njeni videoposnetki peke in krašenja kruha so na družbenih omrežjih in na spletu dosegli že več kot 40 milijonov ogledov. Vabijo jo na pekovske delavnice po vsem svetu, je tudi avtorica treh knjig o peki z drožmi, ki so prevedene v pet jezikov. Za svojo zadnjo knjigo Umetnost krašenja kruha je lani na Švedskem prejela prestižno nagrado Best of the Best, za najboljšo kuharsko knjigo leta, ki velja za oskarja na področju kuharskih knjig. Prvo mesto si je prislužila v konkurenci 1558 knjig iz več kot 200 držav.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kersnikove Kmetske slike so v suhoparnem pravnem jeziku zemljiške knjige naše pretresljive sgodbe, ki jih piše življenje. Na prelomnici med romantiko in realizmom, med ganljivo lepoto narave in trdo realnostjo kmečkega življenja, vzniknejo Kersnikove Kmetske slike. V tej zbirki črtic je v idiličnem okolju gradu Brdo pri Lukovici skozi tančico romantike realistično naslikal življenje kmečkega prebivalstva. Toda ob ponovnem prebiranju stoletje kasneje v oddaji iz serije 50 knjig ugotovimo, da življenje še vedno slika podobne slike, ki jih vestno beleži zemljiška knjiga. V oddaji smo skušali priti do samih začetkov zgodbe, mag. Žarko Bizjak iz zgodovinskega arhiva v Ljubljani nam je zato v regionalnih arhivih, ki se merijo v kilometrih, pokazal zapuščino spisov po notarju Janku Kersniku, medtem ko nam je literarno ozadje razsvetlil dr. Igor Grdina.
Neveljaven email naslov