Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor besedila: Tomaž Pengov Avtor glasbe: Tomaž Pengov Ploščo Odpotovanja, kjer je bila prvič objavljena pesem V nasmehu nekega dneva, je Tomaž Pengov posnel leta 1973, deloma na stranišču svojega stanovanja na Prešernovi cesti v Ljubljani, del pa je bil posnet v slabo opremljenem studiu Radia Študent. To je bila prva kant avtorska velika plošča v Sloveniji, jhkrati je prva plošča snemalca Aca Razbornika, lastnika kasnejšega studia Tivoli, s ketarim bomo v pogovoru obudili spomine na nastajanje Odpotovanj. Zagonetno sporočilo skladbe V nasmehu nekega dneva zmeraj znova odkrivajo poslušalci in se z njo podajo na pot s Tomažem Pengovom, ki “je popotnik, ki ne išče asfaltnih avtocest do prestolnic, ampak prašne kolovoze do pozabljenih in zapuščenih krajev,« kot ga je označil njegov prijatelj in sopotnik, pisatelj Milan Dekleva, ki bo sodeloval v pogovoru in osvetlil lirično širino Pengovove poezije.
Ljudje, ki so družbeno aktivnejši in so vključeni v lokalno skupnost, so bolj zdravi, bolj vitalni in tudi dlje neodvisni kot tisti, ki živijo v osami. V družbi, v kateri so starejši razumljeni predvsem kot skrb in breme drugih, je žal osamljenih starejših ljudi vse več. Na pobudo Marjana Sedmaka je tako pred 18 leti vrata odprl prvi dnevni center aktivnosti v Sloveniji. Danes je teh že veliko več in s svojimi dejavnostmi skrbijo za aktivno in kakovostno staranje Slovencev. Druženje, izobraževanje, gibanje, petje in tudi igranje – vse to in še več ponujajo dnevni centri aktivnosti za starejše. Nekaj smo jih obiskali tudi v oddaji Ah, ta leta! Gost v studiu pa bo Marjan Sedmak, pobudnik prvega Dnevnega centra aktivnosti v Sloveniji.
Leta 1940 so v mestu Tacoma v ZDA odprli nov, 1800 metrov dolg jekleni most. Štiri mesece pozneje se je zaradi vetra, ki je pihal s hitrostjo le 56 km/h, podrl. Vsaka konstrukcija niha s svojo frekvenco. Danes znamo izmeriti že zelo majhna nihanja. Slovenski strokovnjaki so merili, ali koncertni zvok vpliva na Kolosej in ali vibracije z bližnjega gradbišča lahko poškodujejo katedralo iz 14. stoletja. Na enem od ljubljanskih mostov smo preverjali, kako zaniha, ko čezenj zapelje tovorno vozilo. S potresno mizo vam bomo pokazali, kdaj se stavba zaradi prevelikega nihanja podre in kako merijo nihanje konstrukcije letala.
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica je že 26 let nepogrešljiv del poletne urbane kulture. Akademska slikarka Mojca Senegačnik skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna. Brez zadržkov in ovir. Umetnik Andrej Štular z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj. Igor Grabnar svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja. Pletarstvo je ena starejših obrti na Slovenskem. V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole.
Podjetje Centernorma iz Mislinje ima skoraj 35-letno tradicijo; leta 1989 ga je s prvotnim imenom Predelava lesa ustanovil Jože Kovač, po očetovi upokojitvi pa njegovo delo uspešno nadaljuje druga generacija. Osnovna dejavnost podjetja je danes proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata. Lani so ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 78 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Prav zaposleni, trenutno jih je 32, so na prvem mestu, poudarjajo v letošnji gazeli podravsko-pomurske regije; trudijo se, da delajo le v eni izmeni, njihove plače pa za 40 odstotkov presegajo povprečno plačo v dejavnosti. Velik poudarek dajejo tudi razvoju, optimizaciji tehnoloških procesov in okolju prijaznim rešitvam; ostanke lesa predelajo v pelete, ki jih uporabljajo za ogrevanje proizvodnje in sušilnic, ogljični odtis pa zmanjšujejo tudi z lastno sončno elektrarno.
MAČEHE SO NADOMESTILE OKRASNE KOPRIVE Verena in Zvonko Mikša iz Dornava obožujeta okrasne koprive. Te, žal, ne prezimijo na prostem, zato jih novembra izpulita in dasta na kompost. V prazne lonce posadita rumeno cvetoče mačehe. Niti pozimi dom ne sme biti brez cvetja, pravita. Koprive pa ohranjata v spominu tudi tako, da jih naredita iz krep papirja. NENAVADNE GUNERE Ko smo nedavno obiskali Gorazda Mauerja na njegovem vrtu Rifnik, so nižjo posodo prekrivale drobne sadike. Izvedeli smo, da gre za sejančke dlanastokrpe gunere, rastline z ogromnimi listi. Nekaj let vzgoje je treba, da je sadika primerna za presajanje. Predstavljamo nekaj zanimivosti iz življenja guner. DEKORACIJA IZ BREZE IN KALIKARPE Sebastjan Lipar tokrat navdušuje z zunanjo postavitvijo. Pred začetkom adventa je ob figo postavil konstrukcijo iz brezovih vej. Mednje je dodal vijoličaste plodove. Belo-vijoličasta je tradicionalna adventna kombinacija, ki ju je Sebastjan prepoznal v brezi in kalikarpi.
V središču Ljubljane je letos spomladi vrata odprla slaščičarna z zanimivim imenom in še zanimivejšimi izdelki – Yauya Patisserie. Unikatne torte in slaščice ter čim bolj kakovostne sestavine: to je moto njene lastnice in mlade ekipe, ki ob Ljubljanici ponuja pisano paleto sladkih in slanih dobrot. Umetniški navdih, obrtniško znanje o kamninah in obdelavi kamna pa terja poklic kamnosek. Privablja mlade, ti pa pišejo uspešno zgodbo tudi v tujini. Med njimi je Sibila Leskovec, državna prvakinja v kamnoseštvu in četrta na tekmovanju EuroSkills 2023, študentka Višje strokovne šole v Sežani. Obiskali pa smo tudi mlade, ki na Srednji gradbeni, geodetski, okoljevarstveni šoli in strokovni gimnaziji Ljubljana pridobivajo strokovna znanja. Z novimi trendi in tehnologijami obdelave pa so nas seznanili v kamnoseštvu Svete.
Obiskali smo društvo za pomoč živalim Wet noses in spoznali prijazno psičko Pupo. Po petih letih ujetosti v boksu, zdaj išče nov skrben dom. Preverili smo, katere ptice in druge živali lahko na pragu zime opazujemo v Krajinskem parku Škocjanski zatok. Predstavljamo muce, ki v Zavetišču za živali Maribor čakajo na nove skrbnike. Opozarjamo na ponavljajoča vnetja ušes pri psih in svetujemo, kako pomagati. Odkrivamo ozadje trgovine z ogroženimi prostoživečimi živalmi in pojasnjujemo kaj pomeni CITES. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
slovenska ljudska Nekatere pesmi si brundamo vsak dan, druge, ko smo v posebnem razpoloženju, toda samo petje določenih pesmi ima obredno moč, ki zahteva tudi posebno opravo in geste. Na Jurjevo, 24. aprila, v Beli Krajini tako pojejo prav posebno pesem, ki ima simbolni in obredni pomen. Pesem opeva običaj Jurjevanja, ki ga še danes poznajo v Beli Krajini. Ključne elemente pesmi bomo preučili z glasbenikom Janezom Dovčem, z glasbeno urednico Simono Moličnik pa bo tekel pogovor tudi o tem, kako nastane avtorska komopozicija, ki zajema iz ljudske glasbe - kdaj pesem več ni ljudska, in kdaj dobi izvirne elemente avtorstva.
Ustvarjalnost in umetnost združujeta domišljijo, izvirnost, inovacijo, izražanje in globlje razumevanje sebe in sveta. Umetniško ustvarjanje nam pomaga pri izražanju čustev, izkušenj in idej, ki presega omejitve jezika. Hkrati nam umetniško izražanje pomaga graditi samozavest in boljšo samopodobo, sam ustvarjalni proces pa pripomore k obvladovanju stresa in anksioznosti. V studiu oddaje Ah, ta leta! gostimo Alenko Vidrih, skrbnico študijske smeri Pomoč z umetnostjo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Da ustvarjalnost vedno najde pot, pa s svojim umetniškim ustvarjanjem dokazujeta Željko Vertelj, ki slika z usti, in gluhoslepi kipar Anton Polutnik.
Število svetovnega prebivalstva raste, zato se povečuje potreba po zdravi hrani. Po nekaterih napovedih bomo morali leta 2050 pridelati dvakrat toliko morske hrane kot danes. S čezmernim ribolovom smo naravne zaloge potisnili na rob obstoja. Rastočo porabo rib bo mogoče zagotoviti le z gojenjem. Razvoj tehnologije omogoča gojenje rib na odprtem morju. Največja kletka na svetu za gojenje rib je v Norvéškem morju. Polpotopna konstrukcija ima premer približno 110 m, težka je 7000 ton, njen volumen pa znaša 250.000 m3. Trajnostno naravnano ribogojstvo se iz narave séli še v zaprte prostore z recirkulacíjskimi akvakulturnimi sistemi. Izziv prihodnosti pa ni le v količini, ampak tudi v vrsti vzrejenih rib. Vzgojiti znamo le nekaj vrst mladic. Bi lahko to rešila večtrofična akvakultura? Kako bomo v prihodnosti gojili ribe?
Papuk velja za najlepši hrib sredi slavonskih nižin. Naravni park, poln redkih, ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter celo endemitov, s svojo biotsko raznovrstnostjo spada pod zaščito Unesca. V Italiji živi estonska fotografinja Anne Maenrum. Narava jo je spodbudila k drugačnemu, novemu pogledu na svet. S svojim delom prispeva tudi k zaščiti naravnega območja. Christoph Reichel iz Miltenberga že več kot pet desetletij zbira vse, kar je povezano z glasbo in glasbenimi zvezdniki: od vstopnic za koncerte, avtogramov in plošč do nakita in gramofonov. Najbolj obiskana madžarska Graščina Festetics v Keszthelyu je polna romantičnih zgodb. Tu pa je poleg razkošnih soban tudi bogata zasebna knjižnica s kar 80 000 knjigami.
Janez Vidmar je izkušnje v ribogojstvu nabiral v mariborskem akvariju, na Zavodu za ribištvo in Biotehniški fakulteti, leta 2002 pa se je odločil za samostojno podjetniško pot. Njegovo podjetje Vodomec je danes eno vodilnih za vzrejo kalifornijskih postrvi v Sloveniji. V njem razpolagajo s šestimi ribogojnicami, vse imajo status »prosta bolezni«; ribogojnica Pšata je bila sploh prva s takšnim statusom v Sloveniji. Obvladujejo celoten vzrejni cikel, od vzgoje plemenske jate, iker, mladic do odraslih postrvi, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pripravo butičnih izdelkov, kot so dimljeni fileji, ribji namazi in kaviar. Z navezavo stikov z enim večjih podjetij na svetu, specializiranim za proizvodnjo in prodajo iker postrvi, so se jim odprla vrata tudi v tujino; njihove ikre tako med drugim potujejo na Dansko, Malto, v Nemčijo, Grčijo, Turčijo in Armenijo.
PRENOVA PODKVASTIH GRED Gomilaste permakulturne grede Pomurskega sejma so v obliki podkev. Fanči Perdih iz Amaranta in Tomislav Gjerkeš, permakulturni načrtovalec, sta jih s pomočniki po več kot 10ih letih popolnoma prenovila. Med drugim so nasuli debelo plast komposta, ki na bližnjem kupu zori od lani. Grede pa čez zimo ne bodo prazne. NOV VRTNI PRIREDITVENI PROSTOR Nedavno smo v Arboretumu Volčji Potok spremljali nastajanje večjih okrasnih gred. Znanje, izkušnje in lastne zamisli so v projektu Erasmus + prepletli domači in tuji študenti. Okolico Indonezijskega paviljona so predrugačili v kotičke okrasnih trajnic, bambusovih mejic in prostor za druženje. OKRASNE TRAVE Sebastjan Lipar okrasnih trav jeseni načeloma ne poreže. Tudi zato, ker rad opazuje njihova socvetja, ko jih pozibava veter. Čeprav socvetja pampaških trav že semenijo, jih nekaj nabere za v vazo. navrtu@rtvslo.si
Obiskali smo priljubljen kraj v Kranjski Gori, kjer se nadaljuje vizionarska zgodba obujene Jasne. Potem ko so pred petimi leti propadli turistični objekt popolnoma prenovili in na trg postavili turistični produkt z visoko dodano vrednostjo, so naredili še korak naprej. In to z uspešno zgodbo Mladi talenti Jasne. Uspešni pa so lahko tudi zidarji, teh sicer zelo primanjkuje. Je pa spodbuden podatek, da se vpis v srednje poklicne šole povečuje. To velja tudi za Srednjo šolo za gradbeništvo in varovanje okolja v Celju. Uspešno zgodbo kot njihova nekdanja učenka pelje Janja Košenina Ramšak, direktorica podjetja za izvajanje gradbenih del visoke in nizke gradnje Oder.
Začetek oddaje pripada izredno simpatičnim bordojskim dogam, potem ko vas bodo osvojile se bomo posvetli posvojenki Fridi in z njeno skrbnico opozorili tudi na neprimerno hranjenje živali v parku, sledila bo še posvojenka Una, ki ima kariero reševalnega psa, za konec pa se bomo potopili v akvarij, pa ne pregloboko saj med ribe vrste tetra, spadajo tudi piranje. ozivalih@rtvslo.si
Avtor glasbe: Aleš Klinar Avtor besedila: Vlado Kreslin Zakaj je vrtoglavica tako privlačna metafora pop kulture, od Hitchcockovega Vertiga do Krpanove Višine? Kaj pomeni, da se nam zvrti v glavi? Kaj pomenijo verzi o visokoletečih krilih, ki so se stopila? Od višine se zvrti je bil eden največjih slovenskih rokerskih hitov, ki ga preigravajo tudi sodobne zasedbe. Spregovorili bomo o skupini Martin Krpan, ki je tedaj združila najbolj prodorne ustvarjalce, in o rock kulturi na slovenskem, s psihoterapevtko pa bomo analizirali zagonetno Kreslinovo besedilo.
Osteoporoza prizadene eno od treh žensk in enega od petih moških po 50. letu starosti. Pravimo ji tudi tiha bolezen, saj navadno ne povzroča težav, vse dokler se ne pojavi prvi zlom. Zlomi pa so veliko breme, ne le za zdravstveno blagajno, ampak zlasti za bolnike in njihove svojce, saj močno zmanjšajo kakovost življenja. Ker marsikdo niti ne ve, da je ogrožen, je ozaveščanje bistvenega pomena. Zato v oddaji Ah, ta leta! gostimo upokojeno zdravnico Dušo Hlade Zore, ki je bila dolga leta tudi predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, in kineziologa Luko Hrena.
Letos mineva 100 let od podelitve Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino za odkritje inzulina. Od leta 1922, ko je prvi otrok s sladkorno boleznijo tipa 1 prejel inzulin, se raziskovalci trudijo odkriti nove načine zdravljenja in obvladovanja bolezni. Napredek je izjemen. Danes imajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 lahko inzulinsko črpalko, ki neprekinjeno meri raven glukoze in dovaja inzulin glede na podatke, ki jih sporoča senzor. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 pa bodo inzulin kmalu lahko dodajali le enkrat na teden. Raziskovalci iščejo še druge rešitve, na primer presaditev celic beta, ki jih pri sladkorni bolezni tipa 1 napade naš imunski sistem. Sladkorna bolezen je najbolj razširjena kronična bolezen na svetu, s katero živi vsak deseti zemljan, in več kot 90 % jih ima sladkorno bolezen tipa 2. Do leta 2050 se bo število obolelih predvidoma več kot podvojilo.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Nas določa konflikt med konformizmom in svobodo, ki ga izpostavlja Tavčarjeva Visoška kronika? Četudi so avtorju očitali, da je svoje že povedal, so jo leta 1919, ko je prišla med bralce, proglasili za najbolje napisano knjigo tistega časa: Tavčarjevo Visoško kroniko. Ta veliki roman o razvoju osebnosti glavnega junaka Izidorja določajo tri zgodovinske teme - preganjanje čarovnic, protestantov in tridesetletna vojna - ki jih je Tavčar zlil v napeto in mnogplastno zgodbo, vredno sodobnikov, kot sta bila Thomas Mann ali Robert Musil. Na Visokem, kjer je bila knjiga napisana, smo iskali korenine Tavčarjeve bogate življenjske zgodbe, tako književne kot politične, z režiserjem Jernejem Lorencijem pa smo se pogovarjali o konfliktu med konformizmom in etično čistostjo, ki določata naracijo dramske uprizoritve. Ali pa je Visoška kronika predvsem pripoved o asimilaciji nemških naseljencev med Slovenci? Ali morda pripoved o preganjanju slovenskih žena, ki jih skozi svojo nedolžnost pooseblja Agata Schwarzkobler?
Neveljaven email naslov