Boris Pahor je kot prvi Slovenec postal častni meščan Trsta. Foto: BoBo
Boris Pahor je kot prvi Slovenec postal častni meščan Trsta. Foto: BoBo
Rojstna hiša Janeza Puharja v Kranju. Foto: RTV SLO
Guggenheimovi muzeji so arhitekturne mojstrovine. Foto: EPA
Severna triglavska stena
Prvi Slovenci na Triglavu so bili Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer. Foto: Urban Bera
Charles de Gaulle je na današnji dan prišel v Pariz. Foto: EPA
Boris Jelcin
Ruski predsednik je na današnji dan podpisal sporazum o prijateljstvu s Češko republiko. Foto: EPA

Zgodba pisatelja, ki sodi danes gotovo med najbolj poznane slovenske pisatelje v tujini, njegova dela pa so prevedena v številne evropske in svetovne jezike, se je torej začela 26. avgusta leta 1913 v Trstu. Komaj sedem let pozneje je kot deček gledal, kako je gorel slovenski Narodni dom v Trstu, in to je bil le začetek dolgoletnega preziranja in preganjanja, ki sta kasneje zaznamovala njegovo življenje.

Na lastni koži je izkusil mračne totalitarizme, ki so zaznamovali zgodovino Evrope v 20. stoletju. V 20. in 30. letih je najprej doživel pritisk fašističnega preganjanja, pečatu katerega sledimo zlasti v njegovih zgodnjih delih (Grmada v pristanu, Mesto v zalivu in Parnik trobi nji), kasneje pa tudi sovraštvo in uničevanje nacističnih taborišč. Zaprt je bil v raznih taboriščih v Nemčiji, med drugim tudi v zloglasnem Dachauu, svoje taboriščne izkušnje pa je zapisal v zbirki novel Moj tržaški naslov ter romanih Spopad s pomladjo in Nekropola.
Pahor je z Alojzom Rebulo v Trstu leta 1975 izdal knjigo z naslovom Edvard Kocbek: pričevalec našega časa. Knjiga je vsebovala intervju s slovenskim pesnikom in mislecem Edvardom Kocbekom, v katerem je javno obsodil poboj 12.000 slovenskih domobrancev junija leta 1945. Knjiga je povzročila velik škandal v Jugoslaviji in je pomenila začetek velike kampanje jugoslovanskih medijev proti Kocbeku. Poleg v Jugoslaviji prepovedane revije Zaliv, ki je knjigo izdala, je bil vse do leta 1981 vstop v državo prepovedan tudi Pahorju.
Pahorjevo značilno pripovedništvo je doživelo novo pomlad šele po osamosvojitvi Slovenije. Z najvišjim slovenskim priznanjem za dosežke v kulturi, Prešernovo nagrado, je bil nagrajen leta 1992. Odlikovali so ga s častnim znakom svobode Republike Slovenije, Univerza v Ljubljani pa ga je na pobudo filozofske fakultete nominirala za najvišje priznanje literarnega sveta – Nobelovo nagrado.

Pahor prejema priznanja in izraze spoštovanja tudi v tujini. Francija mu je med drugim podelila naziv vitez legije časti, Italija pa mu je za roman Nekropola podelila prestižno nagrado premio napoli. Kot prvi Slovenec je prejel naziv častni meščan Trsta.


Leta 1278 je bil v bitki pri Suhih Krutih na Moravskem ubit Otokar II. Přemysl, češki kralj in moravski knez, ki je leta 1272 pridobil oblast nad skoraj celotnim današnjim slovenskim ozemljem.

Leta 1346 so v bitki pri Crecyju v stoletni vojni prvič uporabili topove.

Leta 1349 je umrl angleški nadškof in matematik Thomas Bradwardine.

Leta 1666 je umrl nizozemski slikar Frans Hals.

Leta 1728 se je rodil nemški matematik, fizik in astronom Johann Heinrich Lambert.

Leta 1740 se je v Vidalonu rodil pionir letenja z baloni Joseph Montgolfier, ki je z bratom Etienom izdelal prvi balon na vroči zrak. Skupaj pa sta 5. junija leta 1783 s sejmišča v Annonayu pri Lyonu spustila prvi balon na segreti zrak brez posadke, ki se je dvignil na višino 1800 m. Umrl je 26. junija 1810.

Leta 1743 se je rodil eden od ustanoviteljev moderne kemije Antoine-Laurent de Lavoisier. Dokazal je, da je zrak zmes kisika in dušika, in ugotovil vlogo kisika pri gorenju. Leta 1776 je ugotovil, da gre pri dušiku za element, ki ni omogočal niti dihanja niti gorenja. Leta 1787 je izdal knjigo Metode kemijske nomenklature, dve leti pozneje pa učbenik Temeljna razprava o kemiji. Nasprotoval je Maratovemu sprejetju v francosko akademijo, ta pa ga je v času revolucije obtožil oderuštva. Giljotinirali so ga 8. maja leta 1794.

Leta 1778 so se Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer na pobudo Žige Zoisa kot prvi povzpeli na Triglav.

Leta 1789 so v Parizu razglasili Deklaracijo pravic človeka in državljana, politični manifest francoske ustavodajne skupščine, ki je imel velik vpliv na vse poznejše demokratične ustave.

Leta 1795 je umrl italijanski pustolovec Alessandro Cagliostro, s pravim imenom Giuseppe Balsamo.

Leta 1814 se je v Kranju rodil Janez Avguštin Puhar. Velja za očeta heliotipije, to je fotografije na steklenih ploščah, s tem pa se uvršča med začetnike fotografije. Dagerotipije se je lotil že kmalu po razglasitvi tega izuma in leta 1841 javnost seznanil s svojo zamislijo fotografije na steklo. Leta 1852 so Puharju v Parizu podelili diplomo z nazivom "izumitelj fotografije na steklo". Fotografije je imenoval heliotipije ali svetlopisi. Postopek je bil kemično obstojen in ohranjenih je kar nekaj izvirnih primerkov Puharjevih fotografij. Umrl je leta 1864 v Kranju.

Leta 1865 je umrl nemški astronom Johann Franz Encke.

Leta 1873 se je rodil ameriški elektronik in izumitelj Lee De Forest.

Leta 1880 se je rodil francoski skladatelj, pesnik in kritik poljsko-italijanskega rodu Wilhelm Albert Vladimir Apollinaris de Kostrowitzky, bolj znan kot Guillaume Apollinaire, ki je v francoski literaturi uveljavil kubizem.

Leta 1882 se je v Hamburgu rodil fizik James Franck, znan po svojih delih o trkih elektronov in atomov. V času Hitlerja je moral zapustiti Nemčijo, zatekel se je v Združene države Amerike in sodeloval pri nastanku atomske bombe. Z Gustvom Hertzem sta leta 1925 dobila Nobelovo nagrado za raziskavo o trkih elektronov ob atom. 1914. leta sta izvedla poskus, kar dvanajst let pred kvantno fiziko, in s tem potrdila Bohrov postulat o kvantizaciji energijskih stanj in o diskretnih vrednosti energij pri prehodih elektronov.

Leta 1883 je izbruhnil indonezijski ognjenik Krakatoa oziroma Krakatau.

Leta 1898 se je rodila ameriška umetnostna zbirateljica Marguerite Guggenheim - Peggy.

Leta 1907 je na Kranjskem stopil v veljavo nov deželnozborski volilni red, s katerim so dotedanji sistem uskladili z načelom splošne in enake volilne pravice.

Leta 1914 se je v Belgiji (njegov oče je bil diplomat) rodil argentinski pisatelj Julio Cortazar; z izjemo Jorgeja Luisa Borgesa velja za največjega mojstra kratke zgodbe v latinskoameriški književnosti 20. stoletja.

Leta 1914 so v bitki pri Tannenbergu Nemci v štirih dneh skoraj popolnoma uničili drugo rusko armado. Umrlo je več kot 30.000 ruskih vojakov.

Leta 1920 so ženske v celotnih ZDA dobile volilno pravico.

Leta 1939 je prišlo do podpisa sporazuma Cvetković-Maček.

Leta 1940 se je Čad pridružil Svodobni Franciji.

Leta 1944 je Charles de Gaulle prišel v Pariz.

Leta 1945 se je v Beogradu začelo tretje zasedanje AVNOJA, kjer so ga preimenovali v Začasno narodno skupščino. Sprejeli so resolucijo o ozemeljskih pravicah Jugoslavije za kraje, ki so bili po vojni priključeni Italiji.

Leta 1945 je umrl avstrijski pesnik in pisatelj Franz Werfel. Njegovi najbolj znani deli sta drama Zrcalni človek in roman 40 dni Musa Dagha.

Leta 1954 se rodil Tomo Križnar, slovenski popotnik in borec za človekove pravice.

Leta 1974 je na Havajih umrl Charles Lindbergh, prvi človek, ki je preletel Atlantik brez vmesnega postanka na črti New York–Pariz. Na pot se je odpravil leta 1927. Za svoje avtobiografsko delo je leta 1954 prejel Pulitzerjevo nagrado. S podvigom pa je močno vplival na razvoj civilnega in vojaškega letalstva. Rodil se je 4. februarja 1902 v Detroitu.

Leta 1977 je atletinja nemške demokratične republike Rosemarie Ackermann na mitingu v Berlinu kot prva ženska v skoku v višino preskočila dva metra.

Leta 1978 je bil za rimskega papeža izvoljen Albino Luciani, ki je kot papež Janez Pavel I. na papeškem prestolu preživel le 34 dni. Njegovo papeževanje je bilo najkrajše v zgodovini Rimskokatoliške cerkve.

Leta 1978 je umrl francosko-ameriški filmski igralec Charles Boyer.

Leta 1981 se je rodil ameriški igralec Macauley Culkin, ki je zaslovel s filmoma Sam doma in Moja punca.

Leta 1985 se je na vrh glasbenih lestvic povzpela Tina Turner s pesmijo We Don't Need Another Hero.

Leta 1993 je ruski predsednik Boris Jelcin podpisal sporazum o prijateljstvu s Češko republiko, hkrati pa obsodil sovjetsko invazijo na to državo leta 1968.

Leta 1995 je Iztok Čop na veslaškem svetovnem prvenstvu v finskem Tampereju zmagal v enojcu.

Leta 1996 je južnokorejsko sodišče izreklo smrtno obsodbo nekdanjemu predsedniku Južne Koreje Chun Du Hwanu, njegovemu nasledniku Ro Te Vuju pa 22 let zapora zaradi podpore pučistom.

Leta 1998 je v povratnem srečanju kvalifikacij za Ligo prvakov PSV iz Eindhovna po podaljšku premagal Maribor Teatanic s 4:1.

Leta 1999 je Michael Johnson je na svetovnem prvenstvu v Sevilli v teku na 400 metrov zmagal s svetovnim rekordom (43,18). Prejšnji rekord rojaka Harryja Butcha Reynoldsa, dosežen 17. avgusta 1988 v Zürichu, je popravil za 11 stotink sekunde. Srebro je osvojil Brazilec Sanderlei Parrela (44,29), bron pa Mehičan Alejandro Cardenas (44,31).

Leta 2005 je Etiopijec Kenenisa Bekele na mitingu zlate lige v Bruslju v teku na 10.000 metrov postavil svetovni rekord (26:17,53). Za skoraj tri sekunde je izboljšal svoj prejšnji dosežek (26:20,31), ki ga je zmogel 8. junija 2004 v Ostravi.

Leta 2005 so nogometaši Liverpoola so v 30. evropskem superpokalu v Monte Carlu po podaljšku premagali CSKA iz Moskve s 3:1 in še tretjič osvojili to lovoriko.

Leta 2007 se je Matic Osovnikar na svetovnem prvenstvu v Osaki uvrstil v finale teka na 100 m, kjer je bil sedmi. Z izidom 10,17 se je gladko prebil v finale, kjer na progi 2 ni štartal najbolje in končal na 7. mestu (10,23). Zmagal je Američan Tyson Gay (9,85), Asafa Powell pa je bil le bronast.

Leta 2008 je Rusija priznala Abhazijo kot samostojno državo.

Leta 2011 je v 82. letu je v Torontu umrl slovenski katoliški duhovnik, škof in kardinal Alojzij Ambrožič.

Leta 2014 so se nogometaši Maribora v Glasgowu po 15 letih drugič uvrstili v Ligo prvakov. Zmago nad Celticom z 0:1 je v 75. minuti prinesel zadetek Marcosa Tavaresa.