Pahor in Kosorjeva sta arbitražni sporazum podpisala novembra lani v Stockholmu. Foto: EPA
Pahor in Kosorjeva sta arbitražni sporazum podpisala novembra lani v Stockholmu. Foto: EPA
Bovec
Usoda širitve EU-ja je odvisna od volje slovenskih volivcev, pišejo hrvaški in evropski mediji. Foto: Reuters
Borut Pahor
Phor je dejal, da imajo Slovenci z referendumom zgodovinsko priložnost, poročajo hrvaški mediji. Foto: Reuters
Odzivi na referendum iz Bruslja in Zagreba

Hrvaška premierka v telefonski izjavi za HRT ni želela ugibati o izidu referenduma o arbitražnem sporazumu. "To je notranja stvar Slovenije," je rekla. Kosorjeva je po zaprtju volišč v Sloveniji govorila s slovenskim premierjem Pahorjem, ki ji je ponovil, da Slovenija ne bo nič več zavirala hrvaških pogajanj z EU-jem. Kosorjeva je ponovila, da je z njunim dogovorom rešena najpomembnejša težava, in to je, da so pogajanja o približevanju Hrvaške EU-ju ločena od mejnega vprašanja. Izpostavila je, da bodo vsi postopki glede arbitražnega sporazuma začeli teči po hrvaškem podpisu pristopne pogodbe z EU-jem, ko "bo Hrvaška praktično članica EU-ja".

Pahor je hrvaški kolegici dejal, da sta izčrpala vso svojo moč in da sta prišla do razumne odločitve, sprejemljive za oba naroda, je premier razkril za RTV Slovenija.

Josipović "verjame v slovenske prijatelje"
S hrvaške uradnih odzivov na referendum ni pričakovati, dokler ne bo objavljen uradni izid. "Verjamem v naše prijatelje Slovence in verjamem, da bo slovenski plebiscit potrdil odločitev parlamenta," je hrvaški predsednik Ivo Josipović dejal dan pred referendumom.

Po tem, ko je bila prešteta večina glasov, pa je hrvaški predsednik dejal, da je podpora sporazumu zmaga Slovenije, Hrvaške in Evrope. Dodal je, da bo rezultat referenduma očitno spodbudil "trend poti navzgor" v prijateljiskih odnosih med državama. Josipović je že čestital slovenskima predsednikoma države Danilu Türku in vlade Borutu Pahorju. Slovenska podpora bo tako omogočila Hrvaški, da sklene pristopna pogajanja brez obremenitve s sporom o meji, ki bo svojo rešitev našla v arbitraži, je še dejal.

Hrvaški mediji so pozorno spremljajo referendum in v Slovenijo poslali številne poročevalce. V zadnjih dneh kampanje so mediji pozorno spremljali silovito obračunavanje med vladajočo koalicijo in opozicijo, kot so zapisali. Največ pozornosti oziroma nelagodja je sprožila nedavna izjava predsednika največje opozicijske stranke SDS Janeza Janše, da bi morala Slovenija leta 1991 zavzeti Savudrijo, je za RTV Slovenija poročala zagrebška dopisnica Nataša Prislan.

Večernji List je na svoji spletni strani pisal o nekoliko slabši volilni udeležbi do 11. ure, ki pa se je do 16. ure nekoliko popravila. Časopis omenja, da v Ljubljani ni bilo čutiti evforije zaradi referenduma in v zaradi tesnega izida referenduma opozarja, da bi o končnem izidu lahko odločali Slovenci, ki so svoje glasove oddali v katerem od 34 diplomatsko-konzularnih predstavništev po svetu. Ti glasovi naj bi v Slovenijo prišli do 14. junija.

Dnevnik: Dober odziv na referendum
Spletni portal hrvaškega Dnevnika ocenjuje, da s(m)o bili Slovenci zainteresirani za referendum in da je odziv dober. Za primerjavo 15,25-odstotni volilni udeležbi postavlja udeležbo na referendumu o lokalni samoupravi pred dvema letoma, ko je do 11. ure svoje glasove oddalo 4,7 odstotka volivcev. Ko se je ob preštevanju glasov razlika med tistimi, ki so glasovali za in tistimi, ki so glasovali proti vedno bolj manjšala, je Dnevnik v naslovu zapisal, da bi "arbitraža lahko padla".

Jutarnji list je poročal, da je Pahor svoj glas oddal v Šempetru. "Če bo referendum uspel, je pred nami svetla prihodnost ne le za Slovenijo, temveč tudi za Hrvaško in celo regijo," citira Pahorja. Zavrnitev sporazuma bi bil težek udarec za vlado, še dodaja časopis, ki omenja tudi trazočaranje v taboru nasprotnikov sporazuma. "Voditelj opozicije in največjinasprotnik arbitražnega sporazuma Janez Janša je težko sprejel izid referenduma," piše. V svojem komentarju novinar Jutarnjega ocenjuje, da je Janša poraženec, ki se mora naučiti, da podžigalna retorika ni uspešna.

"Ne" bi razveselil nasprotnike širitve
Čeprav se nihče iz EU-ja ni želel uradno vmešati v predvolilno kampanjo, je privržence širitve EU-ja skrbelo, da bi bil "ne" sporazumu in posledična ponovna blokada hrvaškega približevanja EU-ju velik udarec za slovensko-hrvaške odnose in širitev evropske povezave, je pisal Jutarnji še pred zaprtjem volišč in dodal, da bi se zavrnitve sporazuma verjetno razveselili nasprotniki širitve EU-ja, predvsem v Nemčiji in na Nizozemskem.

"Hrvaška pametna, da se ni odzvala na neprimerno retoriko"
Bruselj ceni, da je bila Hrvaška zadržana in se ni odzvala na pogosto neprimerno in nesprejemljivo retoriko, ki jo je bilo mogoče slišati med kampanjo. Tako vedenje Zagreba v Bruslju ocenjujejo za "pametno", dodaja Jutarnji. Časopis še piše, da je iz diplomatskih virov prišla vest, da je še pred razpisom referenduma Evropska ljudska stranka (EPP) skušala vplivati na vodjo opozicije Janšo, naj ne vodi kampanje proti sporazumu, ker bi to imelo negativne posledice za podobo njegove stranke in to evropsko politično skupino. EPP je arbitražni sporazum podprla.

Fülle se bo odzval, Ashtonova ne
Slovenski referendum o arbitražnem sporazumu so podrobno spremljali ne le na Hrvaškem temveč tudi v Bruslju. Evropske institucije so neprestano poudarjale, da gre za dvostranski spor, ki ga morata rešiti Slovenija in Hrvaška. Ko bodo objavljeni izidi, bodo v kabinetu evropskega komisarja za širitev Štefana Fülleja objavili kratko sporočilo za javnost, v kabinetu visoke zunanje politične predstavnice Catherine Ashton tega ne nameravajo storiti, je za TV Dnevnik poročala Meta Dragolič iz Bruslja. Ashtonova je v sredo ob robu konference o zahodnem Balkanu v Sarajevu izrazila upanje, da bo sporazum dobil močno podporo in da bo referendumu sledil napredek pri reševanju spora o slovensko-hrvaški meji. Visoka predstavnica je ob tem izpostavila pomen uporabe demokratičnih sredstev za reševanje sporov, je še dodala Dragoličeva.

"Ne" bi omajal slovenski ugled
EU Observer
je na svoji spletni strani v članku z naslovom "Proces širitve EU-ja odvisen od slovenskih volivcev" pisal, da bi zavrnitev arbitražnega sporazuma lahko ogrozila načrt EU-ja, da Hrvaško do leta 2012 sprejme kot svojo 28. članico. Večinski "da" na referendumsko vprašanje bo pomenil, da bosta Slovenija in Hrvaška začeli proces mednarodne arbitraže v skladu s priporočili EU-ja, zavrnitev sporazuma pa bi po ocenah EU Observerja prinesel dodatno negotovost v proces reševanja mejnega spora in padec koalicijske vlade Pahorja in bi škodil ugledu Slovenije kot odgovornemu akterju na evropskem parketu.

O referendumski nedelji v Sloveniji je poročal tudi britanski BBC. Dopisnik BBC-ja piše, da sta Zagreb in Ljubljana z arbitražnim sporazumom skušala postaviti zgled preostalim državam zahodnega Balkana, da se s kompromisom in skupno evropsko prihodnostjo da rešiti medsebojne spore.

Odzivi na referendum iz Bruslja in Zagreba