Po strmoglavljenju Huseina leta 2003 je sledilo še rušenje vseh njegovih kipov in obeležij. Foto: AP
Po strmoglavljenju Huseina leta 2003 je sledilo še rušenje vseh njegovih kipov in obeležij. Foto: AP
Dr. Al-Rubaie kos vrvi hrani kar v domači dnevni sobi, na bronastemu kipu Huseina, ki so ga Američani odnesli z njegove palače. Foto: AP
Za mnoge je bil proces proti Huseinu politično montiran. Foto: Reuters

Trenutni lastnik morbidnega predmeta je iraški politik dr. Mowaffak al Rubaie, posrednik med iraško in ameriško stranjo pri predaji Huseina iraškim oblastem za usmrtitev. Al Rubaie je bil tudi tisti, ki je sprejel Huseinove zadnje želje, preden je šel dolgoletni voditelj Iraka na vislice. Vrv danes hrani v svoji dnevni sobi v severnem Bagdadu, ovito okoli vratu Sadamovega doprsnega kipa, ki so ga Američani odstranili iz Huseinove palače.

Po poročanju bližnjevzhodne spletne strani Al Araby al Jadeed je zanimanje za nakup izrazila vrsta ljudi, vključno s premožno izraelsko družino, versko organizacijo v Iranu, banko in dvema kuvajtskima poslovnežema, medtem ko spletna stran Middle East Eye navaja, da naj bi si želel al Rubaie iztržiti še več kot za zdaj ponujenih sedem milijonov.

"To samo kaže, kako cenena je postala pravica, ko prodajajo orodje za usmrtitev - dobiček res vlada vsemu, nič ni sveto," je za RT povedal ameriški politični analitik Caleb Maupin. "Če pogledate vse države, ki so jih ZDA napadle - pa naj bo to Irak, Afganistan, Libija ali pa Jugoslavija, ki so utrpele ameriško bombardiranje - to nikdar ni prineslo stabilnosti ali miru, ampak kaos in uničenje. Vojno resnično napeljuje dobiček, in to je samo še en dokaz več v prid temu."

Krvava vladavina
Sadam Husein je bil v Iraku na oblasti dobrih 23 let, preden so ga v ameriški invaziji leta 2003 odstavili z oblasti, leta 2004 pa ga je posebno iraško sodišče spoznalo za krivega zločinov proti človeštvu, čeprav mnogo človekoljubnih organizacij, med njimi Amnesty International, meni, da je bilo sojenje nepravično - ne nazadnje tudi zato, ker je bil obtožen kopičenja tistega orožja za množično uničevanje, zaradi katerega so Američani napadli Irak, in orožja, za katero se je izkazalo, da je neobstoječe.

Huseinu očitajo, da je bilo med njegovo vladavino ubitih na stotine tisoč ljudi, zlasti Kurdov in šiitov. Tudi dr. al Rubaie je bil med tistimi, ki so ga zaradi njegovih političnih prepričanj Sadamove sile mučile - kar trikrat.

Al Rubaie še danes verjame, da si je Husein usmrtitev zaslužil, leta 2013 pa je v intervjuju za Independent povedal, da je čutil samo prezir do 69-letnega Huseina, ko ga je pospremili do vislic.

"Upal sem, da bo pokazal kaj obžalovanja za vse grozljive zločine, za na stotine tisoč lastnih državljanov, ki jih je s svojimi privrženci ubil. Ampak nič," je povedal ugledni politik, ki je živel 24 let v Veliki Britaniji v izgnanstvu, kjer je delal kot nevrolog in kirurg, preden se je vrnil v Irak, kjer je danes poslanec vladajoče koalicije.

Sporna dražba
Neokusna dražba je sprožila val kritik človekoljubnih organizacij, po mnenju nekaterih pa bi vsaj izkupiček moral pripadati Iraku, ne pa iti v zasebni žep.

V Iraku je od začetka ameriške invazije leta 2003 umrlo več kot 200.000 ljudi (po nekaterih podatkih celo do milijon), v državi pa kljub uradnemu koncu vojne decembra 2011 še kar divjajo spopadi, pri čemer imajo skrajneži Islamske države (IS) zdaj nadzor nad obsežnim delom severnega in zahodnega Iraka, ob tem pa se je še razmahnilo sektaško nasilje med sunitskim in šiitskim delom prebivalstva.