Kulinarika
Slovenija je bila do zdaj uvrščena v Gault&Millaujev vodnik za Avstrijo, a so bile ocene, milo rečeno, nezanesljive. Foto: BoBo
Da je slovenska izdaja vodnika ugledala luč sveta, ima vse zasluge Mira Šemić. Foto: BoBo
Šemićeva na današnji predstavitvi v družbi Eve Štravs Podlogar (državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo), direktorice STO-ja Maje Pak in Petre Stušek iz Turizma Ljubljana. Foto: GM/Katarina Nina
Slovenska gastronomija je v zadnjih letih v vzponu, veliko tega gre na račun mednarodnih uspehov Ane Roš iz Hiše Franko. Foto: AP

Dodaj v

Kako bo slovenske restavracije ocenil prestižni Gault&Millau?

Vodnik izide 20. novembra
25. oktober 2018 ob 17:38
Ljubljana - MMC RTV SLO

20. novembra bo na galaprireditvi v Ljubljani slavnostno razkrita prva izdaja mednarodno uveljavljenega gastronomskega vodnika Gault&Millau za Slovenijo.

Ker na Michelin še vedno čakamo, je Gault&Millau do zdaj nedvomno najpomembnejša tovrstna publikacija pri nas in velik korak za uvrstitev Slovenije na svetovni gastronomski zemljevid in trženje slovenskega turizma na splošno.

Da je projekt sploh dosegel Slovenijo, je zaslužna Mira Šemić, sicer ena večjih vinskih strokovnjakinj pri nas, ocenjevanje pa je zaupala sedmim povsem anonimnim "foodiejem", ki so zadnje mesece nenapovedano obiskovali slovenske restavracije, gostilne, picerije, vinske bare, vinske kleti in nekatere druge prehranske obrate. Vsako restavracijo so v povprečju obiskali dvakrat in za vse pojedeno plačali.

Rezultat? Ocenili so 130 gostiln in restavracij, 50 "priljubljenih zbirališč" (t. i. pop places), kot so slaščičarne, picerije, vinski in tapasbari ter lokali z burgerji, 50 vinskih kleti in 15 butičnih/craft pivovarn (velike se po besedah Šemićeve niso odzvale).

Komu 20. novembra nagrade za najboljše?


20. novembra bodo ob razkritju vodnika podelili tudi nagrade najboljšim. Edina finančna nagrada bo šla v roke najboljšega slovenskega natakarja oz. sommeliera leta, poleg tega pa bodo oznanili še najboljšega kuharskega mojstra leta, kuharja, ki je naredil največ za sodobno kulinariko v Sloveniji, najboljšo restavracijo leta, mladega kuharja leta, kuharja prihodnosti, kuharja tradicije in najboljše priljubljeno zbirališče ("pop place").


Šemićeva je bila nad kulinarično ponudbo Slovenije navdušena in obljublja kar nekaj presenečenj v vodniku, je pa poudarila, da je glavna slabost slovenskega gostinstva strežba, ki je pogosto nezadovoljiva.

Finančna spodbuda za dober servis
V času, ko so kuharski mojstri postali zvezdniki, se pozablja, da je ključen del strežbe prav natakar oz. sommelier, ki lahko doživetje v restavraciji dvigne na novo raven – ali pa izkušnjo povsem uniči. Prav zato bo slovenska izdaja Gault&Millauja na podelitvi prihodnji mesec edino finančno nagrado (1.500 evrov) podelila najboljšemu natakarju/sommelieru Slovenije, kar naj bi bila tudi spodbuda, da se ta kader malce zbudi.

Slovenija do zdaj ni imela svojih mednarodnih kulinaričnih vodnikov – na Michelin čakamo že leta, bili pa smo vključeni v avstrijsko izdajo Gault&Millauja, kjer pa uvrstitev in rangiranje slovenskih restavracij vsekakor nista bila merodajna.

Tudi zato se je Šemićeva odločila vzeti stvari v svoje roke in na lastno pest izpeljati sicer izjemno drag projekt, za katerega pa vsi upajo, da bo močno prispeval k mednarodni uveljavitvi Slovenije kot gastronomske destinacije, kar je tudi eden od ciljev strategije razvoja turizma v državi.

Petih kap ni dobila nobena restavracija
Gault&Millau sicer gostilne in restavracije ocenjuje po lestvici od ene do petih kap (nem. Haube). In čeprav Šemićeva na današnji tiskovni konferenci ni želela razkriti niti ene konkretne ocene, pa je povedala, da petih kap niso podelili nikomur, štiri jih ima le peščica, kar nekaj pa je takih restavracij s tremi kapami.

Da je prvi mednarodni vodnik češnja na torti zadnjih vidnejših uspehov Slovenije na gastronomskem področju, meni tudi direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak, ki je spomnila, da je gastronomija pomemben dejavnik pri strateških ciljih razvoja slovenskega turizma in prizadevanjih za njegovo uvrstitev v višji cenovni razred.

"Prihod tako pomembnega vodnika ni naključje, saj je Slovenija v zadnjih letih naredila velike korake na področju kulinarike z uspehi Ane Roš na čelu in nedavno razglasitvijo Slovenije za evropsko gastronomsko regijo 2021. Vseeno pa je potrebno še veliko dela," je še dejala Pakova.

Šemićeva pa optimistično: "Samo počakajte, čez od tri do štiri leta bo Slovenija meka za kulinariko."

Olje, siri in mesnine bodo počakali do drugega leta


Šemićevi je žal, da jim v letošnji izdaji ni uspelo obdelati tudi najboljših oljarn, kmečkih turizmov ter majhnih butičnih proizvajalcev mesnin in sirov, kar je sicer napovedovala. Upa pa, da bodo to lahko storili že prihodnje leto, saj so tudi domači izdelki pomemben del izkušnje turistov. "Ne zavedamo se dovolj bogastev Slovenije – tako različne terroirje imamo in vsak terroir spremljajo svoji izdelki," meni Šemićeva, ki je še enkrat več poudarila pomen slovenskih vin za razvoj slovenske visoke kulinarike.

K. S.
Prijavi napako
Komentarji
pazi_mina
# 26.10.2018 ob 08:20
prebral sem samo naslov...grem stavit da je avtorica KS, in da spet nekje v članku poveličuje Ano Roš
fago
# 26.10.2018 ob 08:50
Tile jedci okrašenih drobtinic česarkoli že z velikih krožnikov, me spominjajo na tiste, ki občudujejo "cesarjeva nova oblačila".
progaming999
# 26.10.2018 ob 13:48
Enkrat bom vas prijavil za to da delate reklamo na javni rtv
elGoyc
# 27.10.2018 ob 00:28
@PikiMiki
A naj bodo članki o najboljšem dunajcu in najbolj debelo obloženi pici?
O tem praktično nimaš kaj napisati, razen če bi se spustili v ocenjevanje.

O "okrašenih drobtinicah" lahko govorijo le tisti, ki se ali bolestno prenažirajo ali niso še nikoli pojedli normalnega 5-hodnega menija.
soc
# 26.10.2018 ob 19:00
Grozljivo mi je brati komentarje frustriranih burger / vineršnicl mladcev pred mano. V Avstriji, Italiji in na Hrvaškem tako primitivno in fovšaritno razmišljanje le redko najde svoje promotorje, na Slovenskem je pač doma. Odlična hrana stane (tako surovine kot fiksni stroški restavracije) in tisti, ki tega ne zmorejo plačevati, naj bodo tiho in hodijo v ustrezno poceni prehranjevalnice in bifeje. Ljubitelji bomo raziskovali restavracije v skladu s svojimi finančnimi možnostmi. Tisti pa, ki nočejo, ker raje porabljajo za modne znamke ali varčujejo za dodatno stanovanje za airbnb, pa bi torej očitno lahko, so pa itak klavrno poglavje zase.
PikiMiki
# 26.10.2018 ob 17:41
@ciklama2000
Ne gre toliko za zafrustriranos, kakor za naveličanost, da RTV predstavlja vedno iste vrste restavracij. Sam redno spremljam MMC in se ne spomnim, da je bila kdaj kašna lista restavracij/gostilen, ki ni v stilu kvazi ''vrhunskih'', ajde mogoče kaki burgerji kdaj padejo to je pa to.
Saj mogoče takšno ignoriranje ostalih ni namensko, ampak je samo rezultat tega, da se z kulinarko ukvarja bolj kot ne samo ena oseba, ta pa očitno ni pripravljena stopit iz svojih okvirjev kaj naj bi kvalitetna gostinska ponudba pomenila, in smo zato že več let primorani brati ene in iste stvari.
Sandopes
# 25.10.2018 ob 21:46
Ce Slovenci ocenjujejo Slovenske restavracije...si lahko mislimo kaksne bodo ocene! Zakaj niso dali tujcev?
Škombro
# 25.10.2018 ob 21:15
Na žalost nas mora tudi to zanimat.
PikiMiki
# 27.10.2018 ob 19:03
@soc
Ni mi škoda in tudi dam. Ampak ni pa nobeno pravilo, da je vrhunko pripravljeno hrano mogoče dobiti samo po vrhunskih cenah v ''vrhunskih'' restavracijah. Okusi in kvaliteta hrane niso nimajo niti malo skupnega z samo lokacijo kje to hrano uživaš.
soc
# 27.10.2018 ob 13:12
@PikiMiki

Reiteriram. Ti je škoda denarja za vrhunsko pripravljeno hrano ali ga pač (še) nimaš?
PikiMiki
# 27.10.2018 ob 00:13
@soc
A ti si ljubitelj restavracij ali hrane?
ciklama2000
# 26.10.2018 ob 12:08
Jao jao, kak so eni zafrustrirani..
mangrooooo
# 26.10.2018 ob 10:30
Zagotovo bo najboljsa kaksna albanska iz centra Lj, kjer delajo bakljav.
soc
# 28.10.2018 ob 09:35
@PikiMiki

Morda malo bolje poznam svet kulinarike. Pozanimaj se, koliko je tržna cena dobrega kuharja v Sloveniji. Ne chefa, največ sous-ja. Jasno ti bo postalo, zakaj za res dobro hrano iz res dobrih sestavin, pa še s ščepcem inventivnosti, odšteješ več. Tako fiskni kot variabilni stroški so neprimerljivi s tistimi v burger / šnicl lokalih. Ko preberem o burger / šniclu kot kriteriju za vrhunsko hrano, se lahko samo pokrižam.

Je pa nekaj res. Če so Michelini, Gault-Millauji, pa Mencingerji, Sršeni, Štamcarji kriterij za ljubitelje, pozavalce (in seveda tudi kakega hohštaplerja), si tudi večinska srenja, ki noče plačati več kot desetaka za zajeten obrok s pirom vred, zasluži njim primerna ocenjevanja. Kje je več na krožniku, kje ne zakurijo dunajca, kje je telečji tako potolčen, da je še slastno sočen, kje imajo dober in poceni craft pir...

Dva svetova, pač. Eden naj se ne spušča v vrednotenja drugega, pa ne bo nepotrebne slabe volje.
adirm
# 26.10.2018 ob 14:07
Novinarka.. če nebo dobre ocene, si boš pač par dni dopusta vzela :D
Kazalo