Zdravje
(8)
false
Takole vidijo tekst osebe s skotopičnim sindromom. Foto: Perceptual Development Corp.
false
Alan Penn je naštel, da nekateri vidijo v fokusu le eno samo besedo, drugi vidijo tekst v valovanju, nekaterim črke bežijo po papirju, spet tretji pa vidijo črke zamegljeno. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Naš Jan do osmega razreda ni zmogel samostojno brati, mučil se je od besede do besede, tudi pri pisanju so bile velikanske težave, kljub vsej pomoči, ki je je bil kot otrok s posebnimi potrebami deležen. Na srečo je bister fant in se je dobro učil že s samim poslušanjem. A nismo obupali, češ da nikoli ne bo bral in smo iskali vse mogoče pomoči. Tako smo izvedeli tudi za možnost preverjanja skotopičnega sindroma pri dr. Ani Krajnc in dobil je temno sivo folijo. Od tedaj se je začel učiti brati in je hitro napredoval, še bolj pa, ko smo uspeli preko Alana Penna, specialista za skotopični sindrom v Londonu, zanj v ZDA nabaviti tudi očala. Zdaj kljub nekaterim drugim dislektičnim težavam že dobro bere.       
 Oče otroka s posebnimi potrebami
false
V nekaterih primerih skozi tekst tečejo "reke". Foto: Perceptual Development Corp.
false
Skotopični sindrom povzroča celo vrsto šolskih težav. Foto: BoBo
false
V izredno pomoč so barvne folije, še boljša pa so očala z individualno prilagojenim barvnim filtrom. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Ko se pri iskanju barvnega spektra za stekla približamo pravilni kombinaciji za neko osebo, ta takoj začuti olajšanje. Zadnjič sem testiral nekega fanta in pri različnih barvnih lečah je prav opisoval, kako se mu bolečina v glavi premika, potem pa smo zadeli pravo kombinacijo in si je prav vidno oddahnil.       
 Alan Penn
false
Bi lahko brali takšno črkovno meglico? Foto: Perceptual Development Corp.

Dodaj v

Skotopični sindrom: Pogled skozi mavrična očala, ki olajšajo branje

Sindrom je krivec za celo kopico šolskih težav
1. julij 2015 ob 06:31,
zadnji poseg: 1. julij 2015 ob 07:25
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Branje je torej tisto, ki je glavni problem, ob njem se otroci v šolskem sistemu zelo hitro spotaknejo in obtičijo, imajo jih za "neumne", a kako naj berejo nekaj, česar ne vidijo dobro."

Vodja Irlen klinike iz Velike Britanije, ki je del Irlen inštituta iz Kalifornije, ZDA, Alan Penn je na OŠ Ledina v Ljubljani za učitelje in specialne pedagoge predstavil skotopični sindrom, ki je pogost vzrok za disleksijo pa tudi druge motnje pri otrocih, kot so npr. motnje vedenja ter motnje pozornosti (ADHD).

Strokovnjak iz Anglije je pojasnil, da gre pri skotopičnem sindromu za motnjo vizualnega zaznavanja, saj nekakšna težava pri procesiranju v možganih povzroči, da vidimo popačeno sliko. Možgani ne razumejo pravilno, kaj naše oči vidijo, je dodal in za boljšo predstavo začinil z metaforo, da so oči kamera, možgani pa sestavijo slike v film.

Ljudje s skotopičnim sindromom imajo težave z vizualnim korteksom, ki ne zaznava vizualnih signalov pravilno, še posebej črne črke na bleščečem belem papirju so standardni problem vseh, vizualni korteks enostavno postane preobremenjen in ni sposoben generirati čiste slike. Branje v takšnih pogojih je seveda misija nemogoče, povzroča pa tudi glavobole, je pojasnjeval Penn.

Glavna težava je branje
Sindrom pri ljudeh lahko povzroča čisto rahle težave, kot je problem dolgotrajnega koncentriranega branja, nekdo lahko bere 15 minut popolnoma brez težav, potem pa se začne meglenje teksta, pri nekom drugem pa je že prvi pogled na list papirja meglica. Težava povzroča relativno unikatne simptome, različne od posameznika do posameznika, imamo pa seveda celo vrsto generalnih značilnosti, ki so skupne vsem, je še poudaril Penn.

Glavna težava, skupna vsem, je občutljivost na svetlobo, predvsem pri neonskih lučeh, LED-lučeh, močni sončni svetlobi in bleščanju. Kot zanimivost je izpostavil, da je stara dobra žarnica z volframovo nitko, ki oddaja bolj mehko rumenkasto svetlobo, očem veliko bolj prijazna. Druga težava in glavni problem pa je branje, ki je počasno in zelo neučinkovito, sindrom zato pogosto zamenjujejo z disleksijo. Pogosto se problem kaže tudi pri hitri utrujenosti in v motnjah pozornosti, ko enostavno daljša koncentracija zaradi stresa pri branju ni mogoča in tako sindrom zamenjujejo tudi z motnjo pozornosti (ADHD). Težava pa se manifestira tudi v slabem globinskem vidu, tako se dogajajo pogoste nerodnosti, spotikanje, težavna hoja po stopnicah, učenci, ki jih pesti sindrom, so pogosto izredno slabi pri igrah z žogo.

Branje je torej tisto, ki je glavni problem, ob njem se otroci v šolskem sistemu zelo hitro spotaknejo in obtičijo, imajo jih za "neumne", a kako naj berejo nekaj, česar ne vidijo dobro, je opozoril Penn in naštel, da nekateri vidijo v fokusu le eno samo besedo, drugi vidijo tekst v valovanju, nekaterim črke bežijo po papirju, spet tretji pa vidijo črke zamegljeno.

Okoljski stresorji in prehrana
Na občutljivost pa vplivajo tudi vplivi okolja, ki lahko izredno negativno vplivajo. To so premočna osvetlitev, kontrasti, razporeditev teksta, oblike črk in besedila, pa tudi hrup iz okolice, ki lahko izredno poveča stres. Izredno slabo takšna oseba funkcionira pri časovnih omejitvah in pritiskih, saj enostavno "zablokira", je opisoval težave, s katerimi se srečujejo učenci, s katerimi dela.

Kot mogoč izredno negativen faktor za ljudi s skotopičnim sindromom pa je omenil tudi vplive neustrezne prehrane in izpostavil gluten, mleko, umetna sladila, kvas in umetne ojačevalce okusa. Stanje poslabša tudi premalo spanja, dehidriranost in stres.

Kako pomagati: barvne folije in očala
Posebej usposobljeni strokovnjaki s klinike Irlen posameznika testirajo in mu določijo barvni filter, ki mu najbolj ustreza in pomaga pri filtriranju svetlobe ter tako možganom pomaga pri pravilni zaznavi besedila, pa tudi prostorska orientacija se popravi. Če gre za manjše težave, je dovolj na takšen način izbrana folija za prekrivanje besedila, za tiste s hujšimi težavami pa so priporočljiva očala z barvnim filtrom, ki je od osebe do osebe unikaten, pojasni: "Ko se pri iskanju barvnega spektra za stekla približamo pravilni kombinaciji za neko osebo, ta takoj začuti olajšanje. Zadnjič sem testiral nekega fanta in pri različnih barvnih lečah je prav opisoval, kako se mu bolečina v glavi premika, potem pa smo zadeli pravo kombinacijo in si je prav vidno oddahnil."

Približno eden od desetih ljudi ima skotopični sindrom, je dejal Alan Penn in naštel, da lahko z metodo Irlen, ki so jo razvili na Inštitutu Irlen v ZDA, pomagajo: približno 46 odstotkom ljudi z učnimi in bralnimi težavami (disleksija), 33 odstotkom ljudi z motnjami pozornosti (ADHD), 70 odstotkom s poškodbami glave in pretresom možganov, 80 odstotkom z avtizmom ter zelo pogosto tudi pri ponavljajočih glavobolih in migrenah.

Penn poudarja tudi, da najdemo učence s težavami zaradi skotopičnega sindroma tudi med uspešnimi, pri njih opazimo, da več časa porabijo za nalogo, poročajo o glavobolu, utrujenosti zaradi branja, slabo se odrežejo, če jih časovno omejimo in težko sledijo dinamičnemu pouku. Pri povprečnih učencih se pojavi še slabo vedenje in težave s pozornostjo, ocene pa ne odražajo vloženega truda. Pri učencih z učnimi težavami pa so najbolj očitne njihove slabe bralne sposobnosti, je naštel predavatelj in dodal, da se pri učencih pogosto pojavljajo tudi emocionalne težave, kot je anksioznost, stres in nemir.

Ana Krajnc, pionirka na Slovenskem
Janu, ki ima skotopični sindrom in hude učne težave zaradi težav z branjem, odkar je prestopil šolski prag, je sprva pomagala Ana Krajnc, upokojena profesorica na Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete, ki se s preučevanjem skotopičnega sindroma ukvarja že več kot 20 let. Njegov oče je povedal: "Naš Jan do osmega razreda ni zmogel samostojno brati, mučil se je od besede do besede, tudi pri pisanju so bile velikanske težave, kljub vsej pomoči, ki je je bil kot otrok s posebnimi potrebami deležen. Na srečo je bister fant in se je dobro učil že s samim poslušanjem. A nismo obupali, češ da nikoli ne bo bral in smo iskali vse mogoče pomoči. Tako smo izvedeli tudi za možnost preverjanja skotopičnega sindroma pri dr. Ani Krajnc in dobil je temno sivo folijo. Od tedaj se je začel učiti brati in je hitro napredoval, še bolj pa, ko smo uspeli prek Alana Penna, specialista za skotopični sindrom v Londonu, zanj v ZDA nabaviti tudi očala. Zdaj kljub nekaterim drugim dislektičnim težavam že dobro bere."

Oče še pojasni, da Jan sam pravi, da ni mogel brati zaradi močne bleščavosti belega papirja, tudi rumena podlaga je zanj zelo utrujajoča. Ni mogel prepoznavati besed, zelo težko se je skoncentriral oziroma se je zaradi napenjanja oči pri branju hitro utrudil, čutil je, kako so njegove oči zelo nemirne. S folijo se je bleščavost močno zmanjšala, še mnogo bolj pa z očali. Črke in besede so postale berljive, oči so umirjene in Jan zdaj lahko bere, je še dodal.

Zgodovina skotopičnega sindroma
Prva je težavo opisala učiteljica z Nove Zelandije Olive Meares, ki je leta 1980 opažala, da nekateri učenci veliko težje berejo z belega papirja. Zadevo pa je pozneje nadgradila ameriška psihologinja Helen Irlen, ki se je ukvarjala z opismenjevanjem odraslih z disleksijo, in nekega dne ugotovila, da črke, če prekrije tekst z rdečo folijo, ne "bežijo" več po papirju in njena učenka lažje bere. Irlenova je bila tudi prva, ki je skotopični sindrom opredelila kot težavo možganov pri procesiranju vizualnih informacij, ki se najbolj občutno kaže pri branju.

Irlen inštitut ima trenutno 170 klinik v 50 državah po svetu.

Sicer znanstvena skupnost še vedno ni dosegla soglasja glede vzroka sindroma oziroma ali so le simptomi, ki jih zajema posledica kakšnih drugih zdravstvenih stanj, številne študije so sicer potrdile, da barvne folije in očala občutno pomagajo mnogim osebam z disleksijo, druge pa dvomijo v učinkovitost "barvnega pogleda".

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
a-bra-ka-da-bra
# 01.07.2015 ob 08:34
ko plačati, da bi bili njihovi otroci uspešni. Fajn prestrašiš starše z ADHD in avtizmom, navedeš par izmišljenih statističnih številk, pripelješ enega super ...
------------------

Je napisal in se zadovoljen zavalil v naslanjaču, uživajoč v zavesti da je razkril še eno svetovno zaroto.
Ples
# 01.07.2015 ob 08:27
@tuhtam
Hočeš reči, da je trapasto ljudem s tem sindromom sploh pomagati? Ali da je sicer pomagati ok, ampak da ni treba, da to delajo strokovnjaki? Čudno tuhtanje.
tuhtam
# 01.07.2015 ob 10:18
Malo poguglajte glede Helen Irlen, pa boste videli, da moji dvomi niso neutemeljeni.
hepimen
# 01.07.2015 ob 09:16
Kaki strokovnjaki neki, ane... Naj nam stolpnice zidajo mesarji, tablete naj nam prodajajo peki, kruh naj pečejo farmacevti, kirurgi naj nam hidroponirajo solato in otrokom z napakami vizualnega korteksa naj pomagajo pač amaterji, da bo ceneje.
Aggropop
# 01.07.2015 ob 10:39
Tuhtam ima žal prav. Gospod Alan nima nobene uradne izobrazbe, zgolj diplomo z "irlen inštituta v kaliforniji", privatne organizacije poimenovane po psihologinji, ki je prva opisala Skotopicni sindrom, njihov glavni posel pa je prodaja leč in filtrov omenjenih v članku.

Skotopični sindrom sam je zelo ohlapno definiran, pokriva izjemno veliko simptomov ampak ne predstavi nobenega mehanizma po katerem naj bi do njih prišlo; obstaja sum da je SS zgolj krovno ime za množico že znanih bolezni. Povezava med SS in avtizmom/ADHDjem se je pojavila šele nedavno, znanstvene podlage zanjo pa ni. Tudi te leče in filtri niso bile podvržene nobenim medicinskim/znanstvenim testom, njihova sposobnost lajšanja simptomov ni znana.

Skupaj vzeto gre za dokaj očitno šarlatansko navezo. Zanašanje na slabo preverjene obskurne psihološke članke, prilagajanje modernim tegobam (avtizem adhd...), odkrit pridobitniški motiv, zavajanje z strokovnostjo, totalno pomanjkanje dokazov o učinkovitosti...
Slovenec11
# 01.07.2015 ob 09:21
Možgani dislektika vidijo celo vrstico in jo hočejo prebrat v celoti
Tu nastane problem - da bi bral po vrsti se mora osredotočit in brati zelo počasi
Možgani dilektika delujejo 2X hitreje - zato so za njih logične naloge hitro rešljiva
V paniki pravilno in hitro določijo rešitev
Problem za dislektike je samo branje - Če pripomoček deluje - zakaj pa ne - slabovidni imajo očala - brez njih ne morejo brat - zakaj jih nebi dislektiki imeli očal za branje
Ples
# 01.07.2015 ob 08:23
Zelo zanimivo! Prvič slišim za te folije.

Približno eden od desetih ljudi ima skotopični sindrom,
Toliko? To je zelo veliko.

Glavna težava, skupna vsem, je občutljivost na svetlobo, predvsem pri neonskih lučeh, LED-lučeh, močni sončni svetlobi in bleščanju. Kot zanimivost je izpostavil, da je stara dobra žarnica z volframovo nitko, ki oddaja bolj mehko rumenkasto svetlobo, očem veliko bolj prijazna.
Ja, stare dobre žarnice ...
raknac navi
# 01.07.2015 ob 08:25
Ti pomeni, da sta v razredu vsaj dva...
Kazalo