Ivan Jager (1871–1959) bil vsestranska osebnost – med drugim je bil arhitekt, urbanist, graditelj, oblikovalec notranje opreme, grafični oblikovalec, ilustrator, krajinski arhitekt, inovator, arhitekturni teoretik in filozof, pisec in urednik: "Morda je prav v tej vsestranskosti iskati vzrok, da se ni bolj močno zasidral na kakšnem od navedenih področij. Njegov arhitekturni opus slogovno seže od secesije, iskanja narodnega sloga pa vse od kitajskih in japonskih vplivov do modernizma in na koncu do sonaravnega, trajnostnega razvoja."

Nikoli ni izgubil stika z arhitekturo v domovini
Študij arhitekture na Visoki tehnični šoli na Dunaju so Jagru omogočili slovenski meceni, kot sta bila Vrhničan Kotnik in Trnovčan Valenčič. Ker se je Jager zavedal pomena slovenske tehnične inteligence za narodov razvoj, je, kot je navedeno v zapisu ob razstavi, prejeto dobronamernost vračal ter po svojih močeh in možnostih pomagal slovenskim študentom arhitekture in njihovim profesorjem v Ljubljani. Iz Minneapolisa v ZDA, kjer se je ustalil, je že pred 2. svetovno vojno strokovno literaturo pošiljal v seminar Jožeta Plečnika, po njej pa še v seminar Edvarda Ravnikarja.

Slovenski študenti arhitekture in profesorji so bili prav zaradi Jagrovih pošiljk ameriških arhitekturnih knjig in revij dobro informirani o arhitekturnem dogajanju v ZDA in tudi drugje po svetu. Jager je vseskozi v ameriških strokovnih krogih širil vedenje in pomen o slovenskem arhitektu Plečniku, ki ga je imenoval slovenski Michelangello.

Prispeval k univerzalnosti Plečnikovega in Ravnikarjevega dela
"Slovenska arhitektura v začetku 20. stoletja zato ni bila zamejena zgolj v srednjeevropski in/ali mediteranski okvir. Prav zaradi velikega vpliva Jagra je v Plečnikovem opusu zaslediti sledi kitajske, japonske, etruščanske arhitekture in morda kakšne ameriške vzore, kar daje Plečniku univerzalni okvir in svetovni domet, ki je potreben pri kurantni nominaciji na listo svetovne kulturne dediščine Unesco. Podobno, vendar drugače, se Jagrov vpliv ponovi pri Ravnikarju," sta ob razstavi zapisala kustosa Bogo Zupančič in Natalija Lapajne.

Postavitev v grajski kapeli Fužinskega gradu v digitalni obliki, z reprodukcijami in deloma z izvirniki prikazuje bogato in razpršeno Jagrovo zapuščino v Ljubljani. Predstavljeni so rokopisi in besedila, povezana s korespondenco arhitekta s Plečnikom, Ravnikarjem, mecenom Valenčičem in drugimi. Prvič je predstavljena tudi strokovna literatura z Jagrovimi opombami, ki jo je vsestranski ustvarjalec pošiljal študentom in profesorjem na oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Razstavo bogati tudi digitalna predstavitev Jagrovega opusa, ki je povezana z obiskom Zupančiča septembra 2018 v Minnesoti, kjer si je in situ ogledal Jagrova ameriška dela.