Minister Luka Mesec je bil gost Odmevov. Foto: Zajem zaslona
Minister Luka Mesec je bil gost Odmevov. Foto: Zajem zaslona

Vlada je sprejela izhodišča za dolgo pričakovano pokojninsko reformo in jih bo zdaj predstavila Ekonomsko-socialnemu svetu. V drugi polovici leta je predviden socialni dialog, v parlamentarno proceduro bo šla reforma predvidoma na začetku prihodnjega leta. Z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mescem se je v Odmevih o pokojninski reformi pogovarjala voditeljica Rosvita Pesek.


Če ostaja delovna doba za pokojnino enaka, torej 40 let, kaj je v reformi sploh reformnega?
Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju ima več kot 400 členov. Eno leto, več kot eno leto smo s strokovnjaki, z direktoratom, z ministrstvom za finance, tudi s socialnimi partnerji v vladi itd., s strankami usklajevali, da smo prišli do izhodišč, ki so bila danes na vladi. Ta izhodišča naslavljajo vse parametre, ki so v pokojninski reformi, danes jih še ne bom komentiral, ker bomo najprej odtekli dodaten krog usklajevanj s socialnimi partnerji, da pridemo skupaj. Lahko pa povem, da se ena stvar definitivno ne bo spreminjala in ni na mizi – to je, da je 40 let dela dovolj, tako bo tudi ostalo.

Sorodna novica Vlada sprejela izhodišča za pokojninsko reformo. Ta ne predvideva daljše delovne dobe.

Bi ponovila vprašanje, ali to ostaja, kaj je v reformi reformnega?
V reformi je bistvo, da smo parametre nastavili tako, da je sistem na dolgi rok vzdržen. Da se stroški za pokojnine ne bodo povečali. V Bruslju imajo bojazni, da bi se v Sloveniji lahko stroški za pokojnine povečali za 50 odstotkov v prihodnjih 25 letih. Ta reforma je nastavljena tako, da bodo stroški za pokojnine ostali približno tam, kjer so danes. Vzdržnost je prva poanta, druga poanta je, da bo vsak, ki bo izpolnil upokojitvene pogoje, nad pragom tveganja revščine. In pa tretja, sistem bomo naredili preglednejši in enostaven. Ker trenutni sistem, ki je bil sprejet leta 2013 pod ministrom Vizjakom, se je v 20 letih dopolnjeval skoraj dvajsetkrat in temu se hočemo izogniti tako, da je reforma sprogramirana tako, da do leta 2035 predvidi vse ukrepe, teh je pa cel kup. Ampak ne bom jih danes pokomentiral, to bova lahko čez nekaj tednov.

Bi vas pa vseeno vprašala, ste pogledali kaj olajševalne okoliščine, kot je pri moških JLA in pri ženskah otroci, se boste tega kaj dotikali?
Tudi.

Izenačitev pogojev za upokojitev pri moških in ženskah bo ostala?
To ostaja enako, da.

Kaj pa leta? Veliko se je s tem trgovalo, katera leta se bodo najbolj upoštevala, koliko?
Tega še ne bom komentiral, lahko pa napovem, da se na tej točki obetajo spremembe.

Delodajalci se najbolj bojijo višanja upokojitvene starosti, slišala sva Blaža Cvara (OZS), in opozarjajo, da so panoge zelo različne, ene lahko delajo dlje, druge ne morejo. Kaj jim odgovarjate?
Tukaj je bistveno to, da je 40 let dela dovolj. Bom dal dva primera, nekdo, ki je končal srednjo šolo in dela v industriji, je najverjetneje začel delati pri osemnajstih ali pa pri 20 letih, sam sem recimo začel delati pri 27 letih, zato ni pravično, da greva midva istočasno v pokoj. Tisti, ki so prišli pozneje na trg dela, bodo delali dlje, tisti, ki so prišli prej, bodo lahko šli prej.

Bo tudi narava dela taka, da bo omogočala vam delati dlje, njemu pa manj?
To je eden od nastavkov, ki ga pa lahko napovem. V reformi je predvideno, da bomo v sklepni epizodi kariere, se pravi tam nekje pri 58., 60. letu, za zaposlene delali karierne načrte, se pravi, če je treba, se prilagodi delovno mesto, ker nekomu, ki dela v skladišču in prenaša težka bremena, je verjetno to zelo težko delati po 60. letu in bo treba njegovo delovno mesto prilagoditi zato, da bo lahko delal dlje. Če pogledamo slovenski trg dela, vidimo, da imamo med 25. in 54. letom v Sloveniji rekordno zaposlenost, skoraj 90 odstotkov nas je v teh letih zaposlenih, v povprečju EU-ja 82 odstotkov. Če pa vzamemo drugo starostno skupino – od 60 do 65 let –, je pri Slovencih zaposlenih 30 odstotkov, Evropejcev pa 50 odstotkov in tukaj je treba povečevati delovno aktivnost.

Gospod minister ni nama ostalo več veliko časa, ampak ste kaj potipali, ali bo Evropska komisija s tako zamišljeno reformo, že prej sva se spraševala, kaj je v njej reformnega, pripravljena prispevati 2.500.000.000?
Da, ta reforma je popolnoma v parametrih tega, kar pričakuje od nas Evropska komisija. Z njimi smo tudi opravili izdatna pogajanja v zadnjih mesecih, zato je priprava trajala toliko časa. Reforma mora biti narejena in ta reforma zamuja. Zdaj zamujajo številne stvari, v naši državi in v naši stranki smo z vstopom v vlado ugriznili konkretno v tri velike – pokojnine, dolgotrajno oskrbo in stanovanja. Če ostaneva pri pokojninah, leta 2017 je bila napisana bela knjiga, ki je predvidevala, da bo reforma pripravljena leta 2020, zdaj smo leta 2024, jaz vam zagotavljam, da bo v roku enega leta ta reforma tudi končana.

Dobro, vprašala bi vas pa še nekaj, ali se s to reformo strinja tudi finančni minister Klemen Boštjančič, kar nekako smo brali zapise po časopisih, da je tudi on razmišljal o usklajevanju s pričakovano življenjsko dobo, kar je sicer mantra vseh teh reform, kako je zdaj z enotnostjo vlade pri tem?
To drži, tudi z ministrstvom za finance smo imeli izdatna pogajanja in več krogov, smo pa na točki, kjer smo danes usklajeni, torej izhodišča, ki smo jih dali na vlado, so skupna in vsi, tako jaz kot minister Boštjančič, kot predsednik vlade, stojimo za njimi.

Dobro, še eno vprašanje čisto za konec. Obljubljali ste, gospod minister, rešitve na inšpektoratu za delo zaradi slabih odnosov, podatek je žalosten, v 16 mesecih je 27 zaposlenih odšlo. Kaj ste naredili, kakšna je zdaj rešitev?
V petek bomo povedali, kaj bomo naredili. Lahko tudi kar napovem, pričakujte tiskovno konferenco. Bi pa ta podatek malo popravil, na inšpektoratu je bilo marsikaj narobe v zadnjem letu, zato smo tudi glavnega inšpektorja zamenjali. Odkar je nastopila svoj mandat nova inšpektorica Katja Čoh Kragolnik, ni odšlo 16 ljudi, odšli so štirje. Ampak to so bili, mislim, da so trije od teh štirih prišli s prejšnjim glavnim inšpektorjem, tako da v petek konkretno povemo, kaj bomo naredili in kako bomo ta organ postavili.

Samo za informacijo, ta inšpektorica je prišla sredi leta, mi pa smo odhajajoče in zamenjujoče šteli za celo leto in pol.

Tako, saj pravim, ker smo imeli dva glavna inšpektorja, je treba število pravilno upoštevati.

Mesec o pokojninski reformi