Domovi za starejše z januarjem dvignili cene
Ta mesec so se v nekaterih domovih za starejše oskrbnine zvišale zaradi spremembe načina obračunavanja in dviga minimalne plače januarja 2020. Skupnost socialnih zavodov je decembra napovedala, da se bodo cene dvignile za 0,5 do 2 odstotka.
Preobremenjeno in premalo plačano osebje si zasluži višje plače
Objavljeno: 7. januar 2020 ob 14:11
Ljubljana - MMC RTV SLO

Precej se varčuje tudi pri hrani, opozarjajo stanovalci domov za starejše. Foto: Pixabay

Ministrstvo za delo se z napovedjo ni strinjalo in domove pozvalo, naj cene zvišajo le, če prihodki storitve institucionalnega varstva zaradi dviga stroškov dela ne omogočajo pokritja odhodkov, hkrati pa dvig cen zaradi spremenjenih stroškov dela pri posameznem izvajalcu naj ne preseže 1,5 odstotka zvišanja v primerjavi s prej veljavnimi cenami. Od 40 domov, ki smo jih vprašali, ali načrtujejo podražitve in za koliko, jih je odgovorilo 22. Štirinajst domov za starejše se za podražitev ni odločilo, v sedmih pa so se cene oskrbnin januarja dvignile, in sicer za oskrbo pokretnih za 0,5 do 1,6 odstotka, za oskrbo oseb s starostno demenco in sorodnimi stanji pa bo nova cena od 0,9 do 3,1 odstotka višja. Največji dvig cen, 1,6 % za oskrbo I in 3,1 % za oskrbo IV, je v Centru starejših Pristan Vipava. Za oskrbo I to pomeni višjo ceno za 12,9 evra na mesec, za oskrbo IV pa 36,9 evra na mesec. Vse spremembe cen mora pred uveljavitvijo potrditi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

V domu na Prevaljah so izračunali, da bodo dvig plač lahko pokrili z 0,9-odstotnim zvišanjem cen, kar pomeni dobrih pet evrov na mesec za oskrbo I in 9 evrov na mesec za oskrbo II. Direktorica doma starejših Na Fari na Prevaljah Stanka Vauh je povedala, da se pri stanovalcih pozna vsak evro: "Mene boli srce, ko vidim 95 let staro gospo pri nas v domu, za katero oskrbnino plačuje njen sin, star 70 let, ki je tudi že v penziji. Z ženo imata nizke penzije in vprašati se je treba, kam to pelje." Stanovalka doma na Prevaljah prizna, da ji, ko plača oskrbnino, ne ostane niti za kavo. "Imam zgolj denar od obiskov, ko mi navadno kaj dajo, drugače pa nimam nič. 37 let hodiš v službo, pa na koncu nimaš za eno kavo," je povedala upokojenka Urška Katiš, ki je v domu Na Fari že 13 let. V Domu upokojencev Center v Ljubljani se tokrat za podražitev niso odločili, vendar pa direktorica doma Jera Grobelnik priznava, da brez povišanja cen v marcu ne bo šlo.

Preobremenjeno in premalo plačano osebje si zasluži višje plače

Delavcev je premalo, zato so preobremenjeni. "Ko pokličem, včasih tudi pol ure čakam, da pridejo, ker ne morem niti v posteljo sama," pove upokojenka iz Doma upokojencev Center v Ljubljani. Da so zaposleni v domovih za starejše preslabo plačani, meni tudi predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel: "Negovalec prejme približno 760 evrov bruto mesečne plače, kar seveda ne more biti stimulativno. Moramo pa se zavedati, da ljudi, ki se bodo ukvarjali s tem poklicem s poslanstvom, vizijo, ljubeznijo do svojega dela, nujno potrebujemo. Prebivalstvo se stara, čedalje več takega kadra bomo potrebovali. Kje ga bomo dobili, če ga bomo tako slabo plačevali?" Po mnenju predsednika Zveze društev upokojencev Janeza Sušnika imajo domovi veliko rezerv pri gospodarjenju z obratovalnimi stroški. "Ne strinjam se s tem, da delajo dobiček v domovih s koncesijo, drugi, ki so pod državno oblastjo, pa ne gledajo na stroške. Jaz mislim, da bo treba uvesti strožje ukrepe na stroškovnem delu poslovanja." Direktorji domov za starejše pa se že 15 let sprašujejo, kdaj bo država uredila sistem dolgotrajne oskrbe, še posebej glede na to, da vlada v proračunu sredstev za to ni predvidela. "Na dolgi rok pa ne vem, ali to pomeni, da bomo spet uvedli hiralnice, ko bomo znova združevali sobe, da bomo lažje naredili samo nujno: hrana, previjanje, čistoča, oblačenje," se sprašuje Grobelnikova. Stanka Vauh vidi rešitev v tem, da bi plače v javnih domovih za starejše izplačevali neposredno iz državnega proračuna.

Enaka pravila, drugačna oskrba?

Računsko sodišče je v zadnjem revizijskem poročilu o zagotavljanju dostopnosti storitev socialnega varstva ugotovilo, da vlada pri zagotavljanju dostopnosti storitev v domovih za starejše ni zagotovila enake obravnave, neustrezno pa je bilo tudi načrtovanje novega sistema dolgotrajne oskrbe. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel meni, da do razlik med oskrbo v domovih prihaja zato, ker standardi in normativi niso opredeljeni tako, kot bi morali biti. "Predvsem gre za standard in normativ, ki je povezan s tem, koliko stanovalcev ima lahko oskrbnik, ki jih oskrbuje," je prepričan Vesel. V združenju za dostojno starost Srebrna nit pa menijo, da je dobrobit stanovalcev odvisna izključno od vodilnega kadra. "Če je vodilen kader dober, če je empatičen in strokoven, potem delo dobro teče v zadovoljstvo zaposlenih in stanovalcev. Kader pa je dober, če ni politično nastavljen," je povedala Neva Železnik iz Srebrne niti. "Zakaj je v nekateri domovih dobro, v drugih pa ne − ker ni nadzora," pa meni Katerina Vidner Ferkov, prav tako članica združenja Srebrna nit, ki opozarja še na problematiko neurejenih pritožbenih poti, tako za stanovalce kot za zaposlene. Da imajo nekateri vodstveni kadri v domovih premalo znanja, pa skrbi prodekanjo Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru dr. Polono Šprajc: "Problem je v tem, da vodje nimajo dovolj konceptualnega znanja in tako imenovanih mehkih veščin, ki so danes zelo pomembne, sploh za tovrstne oblike vodenja. Gre za komunikacijo z zaposlenimi, uporabniki in svojci."

Računsko sodišče: sistem ne zagotavlja enakopravnosti uporabnikov

Računsko sodišče je Ministrstvo za delo pozvalo, naj analizira podatke o cenah, potrebah, kapacitetah in čakalnih vrstah v okviru posameznih oblik storitev socialnega varstva ter imenuje delovno skupino za proučitev ustreznosti obstoječe pravne ureditve področja. Poročilo ministrstva so dobili pred nekaj tedni in ga še preučujejo. "Računsko sodišče se trenutno ukvarja s presojo dokumentacije, da vidimo, koliko bodo ukrepi sploh zalegli. Treba je namreč najprej rešiti vprašanje, kam s približno 10 tisoč ljudmi v čakalnih vrstah," je povedal predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel. Opozoril je še, da so cene oskrbe skoraj 28 odstotkov višje v domovih, ki izvajajo koncesijsko dejavnost, in da jih v večini primerov pokrivajo svojci. Ena izmed ugotovitev revizije je bila tudi, da si posameznik s povprečno pokojnino, ki je bila leta 2018 okoli 640 evrov, domske oskrbe ne more privoščiti, vsaj ne tiste, ki spada v skupino III/A, saj pravzaprav potrebuje največ nege ves dan. "Zato nas zelo zanima, v kateri smeri razmišlja Ministrstvo. Vemo, da potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi, v katerem pa je treba opredeliti tudi javnofinančne posledice dolgotrajne oskrbe, saj si ljudje s povprečnimi pokojninami, takšnih pa je okoli 60 odstotkov, takšnega varstva, kot je zamišljeno zdaj, ne morejo privoščiti," je še povedal Tomaž Vesel.

V domovih za starejše z novim letom višje cene

Ana Vojnović Zorman, oddaja Koda
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj