Žalostna jesen številnih starostnikov: 'doručak' s pestjo makaronov za nedeljsko kosilo
Splet pretresajo žalostne usode starostnikov. "Najtežje je gledati starostnika, ki se mu življenje izteka, pa nima ničesar, česar bi se veselil. Vprašaš se, kakšna družba smo, da smo jih tako pozabili," pravi socialni delavec Mišel Ristov iz Humanitarčka.
Osamljeni, lačni in nevidni: zaradi sramu mnogi zavračajo pomoč
Objavljeno: 12. november 2019 ob 11:21
Maribor - MMC RTV SLO

Revščina najbolj pesti starejše ženske. Podatki Statističnega urada (2018) kažejo, da v revščini živi okoli 29.000 upokojenih moških in kar 60.000 upokojenih žensk, torej je revnih upokojenk še enkrat več. Foto: Humanitarček

Projekt Vida je korak v prizadevanjih, da bi ugasle oči številnih starostnikov znova zažarele. Ljudje so začeli gledati okoli sebe, po objavi pretresljivih zgodb ugotavljajo v humanitarnem društvu Humanitarček, v katerem želijo s projektom opozoriti na številne starostnike, ki na jesen življenja, daleč od Facebooka in drugih družbenih medijev, životarijo, zaradi sramu pa ne zmorejo poiskati pomoči in končati svojih skrbi in pomanjkanja.

Kaj bo z vsemi starostniki v Brkinih, Prlekiji, na Krasu?
"Vsi si želimo, da bi jih bilo čim manj. Projekt smo zasnovali z željo, da se vendarle nekaj premakne. Vedno več jih je, ne gre za dejstvo, da mi ne bomo zmogli, ampak predvsem za to – kaj pa bo z vsemi starostniki v Brkinih, Prlekiji, na Krasu? Teh mi ne moremo najti, zato je nujno, da jih ljudje najdejo,"
pravi Ninna Kozorog, nevrologinja in predsednica Humanitarčka. Kot je nujno tudi, da se nehamo delati, da težav ni. "Cilj projekta je dolgoročno starostnike znova vključiti v del naše družbe, predvsem s poenostavitvijo postopkov."

Projekt nosi ime po Vidi. Žalostna usoda Vide M. je leta 2015 premaknila nekaj v Ninni Kozorog in vedela je, da je treba ukrepati. "Vida M. je moja rakava rana. O njej nas je obvestila prodajalka iz vasi, češ da je že dolgo ni videla v pekarni in da naj bi bila doma precej daleč iz vasi, na hribu. Preden smo ugotovili, kje je doma, je preteklo pet dni. Gospo smo našli s pljučnico, potrebovala je takojšen prevoz v bolnišnico, a je čez manj kot dva dni umrla. Diagnoza: kaheksija, dehidracija, pljučnica. Po domače, shirana, dehidrirana, bolna," oriše tragično usodo upokojene učiteljice. "Ta zgodba me je zelo prizadela. Gospa je bila upokojena učiteljica, ki je na tak način končala življenje le nekaj metrov iz urbanega okolja, nekaj metrov od ljudi, ki jih je pomagala izšolati. Doma je imela samo napol pojedeno margarino in jabolka, malo mleka ter plesniv kruh. To je bilo vse od hrane. Na začetku smo mislili, da jo je nekdo izropal, a ni bilo tako. Gospa je dobesedno shirala," opiše skoraj nepredstavljivo resničnost.

Predsednica društva Humanitarček Ninna Kozorog. Foto: Osebni arhiv

Takih Vid, Milk, Meri, o katerih lahko beremo, je na žalost zelo veliko: marsikateri upokojenec ob nizki pokojnini in stroških nima dovolj za hrano, zato se prehranjuje z nezadostno hranljivimi živili. Žalostne in ganljive zgodbe, ki jih lahko beremo na različnih koncih spleta, so predramile številne. Kot pravi članica Humanitarčka in vodja delavnic Marjana Petek, jih je velik odziv zelo presenetil. "Ne gre toliko za deljenje zgodb po spletu kot za to, da so začeli ljudje gledati okrog sebe, da so začeli opažati starostnike. Dnevno nam predajo kakšnega novega, trenutno jih imamo v "obdelavi" več kot 70. Včasih je kar malo težko, saj marsikdo pozablja, da smo vendarle le prostovoljno društvo, da smo v rednem delovniku v službi, kjer od nas pričakujejo, da smo zbrani učitelji, vzgojitelji, socialni delavci in zdravniki," opozarja Petkova in dodaja, da je to razlog, da na elektronsko pošto odgovarjajo sredi noči. "Vsaka zgodba, ki se je delila, je odprla oči vsaj nekaterim ljudem. In ogromno nam jih piše, da so se zaradi kakšne zgodbe odločili, da le "raziščejo", zakaj soseda zbira kartone, da so komu plačali kakšen nakup ...
So pa ljudje resnično srčno sprejeli ta projekt in nekateri pripravijo za te starostnike res lepe paketke kar samoiniciativno."

Sram onemogoča iskanje pomoči
Starejši so zelo specifična skupina, dostojanstvo jim pomeni zelo veliko, raje so lačni in na mrzlem, kot da bi zaprosili za pomoč. V društvu jim informacije o starejših, ki bi potrebovali pomoč, največkrat podajo ljudje, ki živijo v okolici samega starostnika. Pogosto so to poštarji, ki jih zaskrbi, patronažne službe, tudi lokalni centri za socialno delo. "Žal sosedje še najmanj ... Ko vzpostavimo stik in nam zaupajo, se šele lahko sprožijo vsi sistemski postopki ‒ preverjanje upravičenosti do varstvenega dodatka, zavarovanje in tako naprej," postopek opiše nevrologinja, ki je širši javnosti postala znana leta 2015 kot vodja Humanitarčka.

Akcija Pletemo s srcem. Foto: Humanitarček

V ekipi je tudi socialni delavec in dolgoletni prostovoljec Mišel Ristov, ki je tudi reper (nastopa pod imenom Amo Socialec), znan po družbenokritičnih besedilih, zato ni presenečenje, da je pomagal pri prav posebnem albumu. "Z dr. Kozorogovo sva začela lani sodelovati po službeni plati, skupaj z Oddelkom za nevrokirurgijo UKC Maribor tako sodelujemo na dnevni bazi, predvsem pa smo naredili velik korak pri pohospitalni oskrbi bolnikov. Tako sem nekako postal vpet v Humanitarčkovo delo in njihove projekte, saj smo skupaj ugotovili, da je nujna tudi vključitev socialnega delavca," pojasni svoje delo in doda, da je vključitev socialnega delavca v slovenskih društvih pravzaprav redkost. "Ko pa so mi predlagali, da kot raper ‒ v svojih komadih sem vedno družbenokritičen ‒ dam glas tem ljudem še na glasbeni podlagi ‒ se mi je to zdelo res super."

Tedenski jedilniki treh starostnikov
Štiri paštete, tri žemlje, liter mleka, dve juhi iz vrečke in en mesni narezek, t. i. doručak, s pestjo makaronov za nedeljsko kosilo.

Ajmoht, dve pesti riža, ena pest svedrčkov, tri paštete, trije
jogurti, konzerva rib, kozarec kislih kumaric, pol kilograma kruha za en teden, v nedeljo sladkani žganci.

Štirje jogurti tik pred rokom, odmerjene pesti zdroba, pasulj v konzervi, ki se z vodo razredči za dva dni, pet rezin klobase in trije zdenkasiri. V nedeljo špageti s paradižnikom in ribo.

Člani ekipe se pri svojem delu spopadajo z različnimi birokratskimi ovirami. A kot pravi Ninna Kozorog, so te sicer zahtevne, vendar pa so največja ovira prav starostniki, ki zavračajo pomoč zaradi sramu. "Predvsem njihovo dojemanje revščine in začetno zavračanje pomoči. To je obenem tudi problem družbe, ki stigmatizira revščino."

Kot pravi Ristov, je največja birokratska ovira pot do varstvenega dodatka in nesmiselnost notarskega overjanja. "Ne nazadnje, saj imamo evidence finančne službe, ki natanko vedno, kakšne dohodke ima kdo ... Kako to, da se tega ne da odpraviti z avtomatizacijo?" se sprašuje. K temu Marjana Petek dodaja, da bi se na hitro dalo rešiti tudi marsikateri problem z dopolnilnim zavarovanjem, pa tudi postopek, kako do izredne denarne pomoči je za marsikaterega starostnika preveč zapleten.

Pokojnina ali miloščina?

Ni vsaka pomoč ustrezna
V društvu poudarjajo, da upokojenki, ki kuri na drva, ne pomaga dobrodelna akcija, v kateri ji priskrbijo indukcijski štedilnik. Ljudje na eni strani bi torej pomagali, pa lahko hitro zgrešijo pri realizaciji. "Poskušamo opozarjati, da je treba včasih premisliti o pomoči. Sama verjamem, da so ljudje dobri in dobronamerni, a se pogosto zgodi, da v želji po klikih in lajkih ne razmišljajo nekaj korakov naprej," pove Ninna Kozorog. Vedno poudarjajo dostojnost, dostojanstvo in spoštovanje pomoči. "Zato tudi izpostavljamo primere neustrezne pomoči, ne toliko z namenom kritike, ampak bolj v razmislek. Ljudje dostikrat ne pomislijo, da določena pomoč mogoče ni ustrezna. Marsikdo še vedno misli, "če nič nima, bo vsega vesel". A ni tako. Vsaka pomoč mora biti dostojanstvena, dostojna. Ne moremo nekomu podariti plesnive čokolade samo zato, ker je lačen," pravi Marjana Petek.

Osebno nosim s seboj vsakega posameznika... In nemalokrat me kakšna situacija spravi do joka. Se pa vedno znova tolažimo vsi skupaj - da z vsako bedo, ki jo odkrijemo, ki jo najdemo, je ena manj na svetu, in vsaj tistemu, ki smo ga našli, morda lahko prinesemo malo sonca v jesen življenja.

Ninna Kozorog

Socialne stiske družine razdvajajo
V številnih zgodbah lahko razberemo skrhane odnose med generacijami, nemalo je primerov, ko otroci ostarelih staršev ne obiskujejo in ne skrbijo zanje. Zgodbe niso črno-bele, v društvu se izogibajo vsakršnim sodbam.

Kot pravi Mišel, skušajo skozi zgodbe vedno poudariti, da ne smemo in tudi ne moremo soditi. "Nekatere družine so tako ali drugače strte, zato se je nesmiselno post festum ukvarjati z odnosom odtujenosti, ampak je pomembneje reševati trenutno stanje. Glede paradigme starševske naveze morda samo komentar ‒ današnji tempo življenja je tako hiter, da se odtujenost pogosto zgodi. In čeprav bi si mislili, da socialne stiske družine združujejo, je ravno nasprotno ‒ pogosto jih razdvajajo," kažejo njegove izkušnje iz prakse. Če želijo, jim pomagajo poiskati svojce, toda marsikdo tega ne želi. "Naredi si svojo zgodbo, ki se je oklene in ga je preprosto strah razočaranja."

Sonja
"Jaz sem Sonja, ampak so me vsi klicali Sonči. Ne vem, zakaj. Nisem ravno neki sonček. Že kot otrok sem imela krive zobe, štrleče lase in nisem ravno spominjala na "sončeka" ...

Sonja je imela dobrega moža, ki ni mogel imeti otrok. To je izvedel šele na stara leta, ko se je zdravnik na zabavi zagovoril. To ga je tako prizadelo, da se je zapil in skočil v reko. Sonjo je že predtem kap.

"Na stara leta se je potem začel "kunšt". S 450 evri nisem mogla preživeti. Pa tudi do trgovine nisem mogla več sama. Mož je le vozil, jaz pa peš nisem mogla nositi vreč z več kilogrami. Kako uro sem imela do trgovine ... pa sem si potem raje kupila samo paštete. Lahke so pa poceni. Včasih še kak kruh iz pekarne, ki so jo odprli za vogalom. Tak puhast je bil, dišal je kot moja mama. Mucka je poginila, menda zaradi starosti. Zaradi hrane ne, sem jo dobro hranila."

"Sta me pred meseci prišla gospod in gospa vprašat, ali mi lahko pomagata. Joj, sem bila vesela. Fajn človeka sta izgledala. Sta mi spucala, sem jima 20 evrov dala. Pa me je ona za kozarec vode prosila ... No, zvečer sem videla, da sta penzijo celo odnesla, ko sem šla po vodo. Smo komaj 5. bili ... Sem jedla potem samo vkuhano moko. Pa vodo sem zavrela, pa jo cukrala. Da energijo ... Samo vrti, vrti pa se. Želodec se hitro skrči."

Sonjo so našli popolnoma oslabljeno, po mesecu v bolnišnici je prišla k sebi. V Humanitarčku so ji pomagali urediti finančne zadeve, poravnali dolg in ji prinesli novo mucko. (vir: Facebook)

Darila z namenom
Pod mentorstvom starostniki te dni pridno izdelujejo izdelke, od piščalk, kvačkanih prtičkov, do malih “možicljev” za na ključe. S tem so jim dali smisel, jih aktivirali in jim dali občutek vrednosti. Pripravili so 1.000 paketov, v katerem je poleg izdelka starostnika tudi album #projektVida in zgodba enega izmed starostnikov. Kot pravijo v društvu, nakup paketa darila, ki stane 10 evrov, hkrati pomeni tudi nakup treh toplih obrokov. V sredo, ko zaznamujemo tudi mednarodni dan prijaznosti, bodo v Mariboru uradno predstavili tudi videospot, pod katerega se poleg Mišela Ristova oz. Ama Socialca podpisuje Tinkara Kovač, na voljo pa bo tudi 100 paketov, ki so sicer na voljo za naročilo na spletni strani Galerije kreativnih. V projektu bodo z zbranimi sredstvi poskusili nahraniti vsaj nekaj starostnikov, predvsem pa dvigniti pozornost javnosti in opozoriti, da potrebujemo sistemske spremembe.

Namesto spokojne starosti številni upokojenci ne vedo, kako bodo preživeli iz meseca v mesec. Foto: Pixabay

Kot poudarja Marjana Petek, je projekt Vida zasnovan kot trajnostni projekt, ki bo zbujal ljudi še dolgo po sredi. "Izdelki se še vedno izdelujejo in bodo postopno spet dobavljivi. Do takrat pa je dobro darilo z namenom album projektVida z njihovimi uglasbenimi zgodbami," pojasni možnost pomoči. Galerija Kreativnih je v mansardi v Mariboru, kjer poteka akcija "pletemoSsrcem", pripravila pravo dnevno sobo, kjer se že srečujejo osamljeni starostniki in pletejo šale, kape in druge stvari. "Prostor jim veliko pomeni, saj je topel, brezplačen in lahko v miru klepetajo. Po novem letu pa prihaja tudi portal "vida, s katero bomo poskusili nekako predstaviti po korakih, kako pristopiti k starostniku, katere stvari mu pomagati urediti ter na istem mestu zbrati vso potrebno birokracijo. Kot en vodič," razgrne načrte za naprej.

„Jaz sem Vika, kot Viktorija. Ampak me vsi poznajo kot „Prizadetka baretka“. Doma me niso pričakovali, ko sem se...

Objavil/a Humanitarček dne Četrtek, 07. november 2019

“Jaz sem Olga. Rojena sem bila na vse svete 1944. Mama je delala v tovarni, že mlada je komaj kaj slišala. Stroji so...

Objavil/a Humanitarček dne Petek, 01. november 2019

“ France, po Prešernu. Rojen sem bil na drugi strani Sotle, takrat smo bili še vsi ena država. Bili so drugi časi....

Objavil/a Humanitarček dne Sreda, 30. oktober 2019
37 tisoč upokojencev s pokojnino, nižjo od 300 evrov


Ksenja Tratnik
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj