Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je namreč v nedeljo zaznamovala 15 let, odkar je zaživela Digitalna knjižnica Slovenije – portal dLib.si. Portal ponuja dostop do več kot 900 tisoč enot, med katerimi prevladujejo besedila, sledijo jim slikovno gradivo in digitalizirane knjige. Na letni ravni na portal dodajo okoli 50.000 novih enot, so še sporočili iz NUK-a.

Začetki digitalizacije v tej knjižnici s prvimi projekti segajo že v leto 1996, 29. novembra 2005 pa so javnosti prvič predstavili portal dLib.si. Sledili so obsežni nacionalni in mednarodni projekti digitalizacije, v portal so začeli vključevati gradivo drugih knjižnic, tudi drugih dediščinskih ustanov. S časom je zaživela tudi storitev digitalizacije po naročilu (EOD), ki deluje še danes.

Najpomembnejša mejnika v življenju portala
Vzpostavitev nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture in dogovor z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) so v NUK-u poudarili kot še posebej pomembna mejnika za razvoj portala. Prek agregatorja e-vsebin s področja kulture lahko različne dediščinske ustanove iz Slovenije posredujejo metapodatke o svojih digitalnih virih na portal evropske kulturne dediščine Europeana, kjer NUK ostaja dejaven razvojni partner. Dogovor z ARRS-om pa zagotavlja prost in javen dostop do rezultatov javno financiranih znanstvenih objav od leta 2006 dalje.

Statistika obiskov na spletni strani z leti spodbudno raste in nakazuje, da je pot, po kateri lahko uporabniki do informacij in gradiva pridejo tudi na daljavo, pomembna paradigma sodobnega izobraževanja, raziskovanja in tudi preživljanja prostega časa.

Digitalna knjižnica Slovenije dandanes predstavlja predvsem hitro in enostavno pot do številnega in raznolikega gradiva. Za razvoj in vzdrževanje kot tudi za večji del gradiva, ki je na voljo na portalu, skrbi NUK. S posredovanjem gradiva pa portal sooblikujejo tudi številni partnerji, predvsem slovenske knjižnice in druge dediščinske ustanove, izvorno digitalne vsebine pa predvsem založniki, avtorji in ARRS. "Gre torej tudi za praznovanje sodelovanja in priložnost, da se vsem partnerjem najtopleje zahvalimo," so zapisali v knjižnici.

Kaj je uporabnike najbolj zanimalo v letu 2020?
Letos je imel največ posameznih ogledov Florjančičev zemljevid Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica, sledijo razglednice iz Pirana in Cankarjev rokopis Kralja na Betajnovi. Te dni imajo veliko ogledov Romeo in Julija, Skrivnosti števil in oblik ter fotografije Ivana Minattija, uporabniki pa iščejo tudi naslove strokovnih publikacij, kot so Teorija in praksa, Bogoslovni vestnik in Anthropos.