Sorodna novica "Zelo redka knjiga!" in druge dragocenosti NUK-ovega arhiva

To je le eden od tokratnih predlogov za branje iz zakladnice NUK-ovega arhiva, ki jih Žiga Cerkvenik iz Narodne in univerzitetne knjižnice vsak teden pripravlja za naše bralce.

Na MMC-ju skupaj z Narodno in univerzitetno knjižnico vabimo k odkrivanju dragocenosti iz digitalne knjižnice, ki jo prepaja več kot 800.000 enot gradiv. V času samoosamitve, ko so vrata zaprle tudi javne ustanove, lahko namreč za vsebinami še vedno brskamo po najrazličnejših besedilih in gradivih Digitalne knjižnice Slovenije, ene največjih zbirk slovenskih besedil in drugih gradiv, ki so prosto dostopni na spletu.

Vabljeni k digitalnemu raziskovanju s pomočjo pričujočega izbora.

1. "…vidili še niso nikoli nobeniga beliga"

Foto: Arhiv NUK
Foto: Arhiv NUK

Bogastvo pisne kulturne dediščine, ki jo hrani NUK, nam priča, da vrhunski dosežki slovenskih športnikov, znanstvenikov in inovatorjev niso nekaj novega. Ne samo, da so bili slovenski učenjaki in raziskovalci skozi stoletja zelo dobro seznanjeni z najnovejšimi napredki človeškega znanja, ampak so k njim ves čas aktivno prispevali. Tudi tam, kjer jih morda ne bi pričakovali. Denimo v Afriki, kjer je baron Codelli leta 1911 začel graditi prvo brezžično povezavo z Evropo in mimogrede skorajda posnel še prvi igrani film v celinski Afriki. Že nekaj desetletij pred tem je "črno celino" po Beli reki odkrival misijonar Ignacij Knoblehar. Med letoma 1848 in 1857 je raziskoval področje Belega Nila v južnem Sudanu in pri tem prišel dlje po toku reke kot Evropejci pred njim. Svojo pot je opisal v knjigi Potovanje po Beli reki, ki je izšla leta 1850. Posebej zanimivi so opisi različnih afriških plemen in srečanj z njimi: "Nad ničemer se niso tako veselo zavzeli, kakor nad glasovi harmonike, ktero je vikar s sabo imel." Nekatere reči presegajo meje časa in prostora.

2. "Mons Terglou Carnioliae"

Foto: Arhiv NUK
Foto: Arhiv NUK

Zemljevid dežele Kranjske Janeza Dizme Florjančiča de Grienfelda iz leta 1774 je eden največjih zakladov slovenske kartografije. Njegov avtor, sicer župnik v Šentvidu pri Stični, je več kot desetletje potoval po Kranjski in lastnoročno izvajal meritve ne samo razdalj med kraji, ampak tudi najpomembnejših vzpetin. Višino najvišje slovenske gore je ocenil na "1399 pariških šestkratnih čevljev nad ljubljanskim horizontom" oziroma 3026 metrov – kar je za tisti čas neverjetno natančno. Bil je tudi prvi, ki je na zemljevidu uporabil ime Triglav – Mons Terglou Carnioliae. V spodnjem desnem kotu je razkošna kartuša z upodobljenimi značilnostmi dežele Kranjske, zemljevid pa dopolnjujeta tudi veduta in natančen načrt Ljubljane – prvi objavljeni zemljevid mesta, ki ni nastal za potrebe vojske. Na razstavi, ki jo skupaj z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU jeseni 2020 pripravljamo v Narodni in univerzitetni knjižnici, si bo ta izjemni dokument mogoče ogledati tudi v živo – skupaj z drugimi kartografskimi zakladi Slovenije.

3. "Drobe naj jih in uživajo naši mladi računarji"

Foto: Arhiv NUK
Foto: Arhiv NUK

Digitalna knjižnica Slovenije ponuja ogromno gradiv tudi za mlajše bralce – in starše, ki iščejo dostopna gradiva za branje, učenje in razvedrilo. Od zbirke beril, knjig, otroških revij pa vse do starih slovenskih slikanic. Med njimi najdemo tudi takšne zaklade, kot so Sladki orehi, prekrasno ilustrirane knjige matematičnih ugank, ki jo je leta 1901 izdal založnik Schwentner. Zahtevnejši bralci pa bodo uživali v dogodivščinah Mavglija v Kiplingovi Džungli iz leta 1908.

4. "Ko mrtvi žive uče"

Foto: Arhiv NUK
Foto: Arhiv NUK

Knjiga O zgradbi človeškega telesa (1543) Andreasa Vesaliusa je brez dvoma ena najpomembnejših knjig, ki so bile kadar koli napisane. V njej je zdravnik, anatom in profesor na Univerzi v Padovi postavil temelje sodobne anatomije in mimogrede ovrgel več kot 200 zmot o človeškem telesu, ki so temeljile na več kot tisočletje starih spoznanjih Galena, ki je proučeval predvsem živalska trupla. Vesalius je, denimo, pokazal, da imajo tako moški kot tudi ženske dvanajst parov reber (pred tem je veljalo, da jih ima moški enajst, ženska pa dvanajst); da človeško srce (v nasprotju z govejim) ne vsebuje kosti in da ima maternica le eno votlino (in ne več, kot pri določenih vrstah živali). V času, ko je bilo proučevanje človeških trupel celo za znanstvene namene praktično nemogoče, je objekte svojega raziskovanja pridobival na najrazličnejše načine in jih pogosto po več tednov hranil kar doma. Knjigo spremlja več kot 500 neverjetno natančnih grafičnih prikazov ustroja telesa in delovanja organov. Če to ni dovolj, je tu še digitalna zbirka zgodovinskih anatomskih del od Hipokrata, Galena, Evstahija pa vse do Janeza Plečnika, brata bolj znanega arhitekta in manj znanega očeta anatomije na Slovenskem.

5. "Raste mi cvetica krasna, v solnce vedno se obrača …"

Foto: Arhiv NUK
Foto: Arhiv NUK

Ljubezenska zgodba med Josipino Turnograjsko in Lovrom Tomanom vsebuje čustva, romantiko, dvorjenje, upor in nenaklonjenost okolice, suspenz, razočaranje in tragedijo – vse, kar pričakujemo od dobre zgodbe. Ohranjena je v več kot tisoč čudovitih, z izbranimi besedami in na izbranem papirju napisanih pismih, ki sta si jih zaljubljenca pošiljala v treh letih od prvega srečanja do poroke. Pisala sta jih vsak dan, posamezna pisma so bila dolga tudi 20 in več strani. Poleg čustvenih izpovedi ljubezni najdemo v njih dragocene opise tedanjega časa – dogodkov, izletov, prehrane, mode in družinskih odnosov, kot tudi edinstven vpogled v intimni svet dveh izjemnih osebnosti slovenske zgodovine. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani večji del korespondence, nekaj izbranih pisem pa si lahko ogledate tudi na Digitalni knjižnici Slovenije. Za dodatno branje je tu še podroben življenjepis Josipine izpod peresa Ivana Laha.